»Ko sem izvedel za zamenjavo, sem bil šokiran. Čeprav se zavedam, da smo trenerji vedno na prepihu in da v športu odločajo tudi ljudje, ki dajejo sredstva. A nisem pričakoval, da se bo to zgodilo tako hitro, še pred odločitvijo, ali bo Gorenje prvak Slovenije, kar je glavni cilj. S to ekipo sem želel osvojiti naslov prvaka in se uvrstiti na sklepni turnir pokala EHF v Berlinu,« je včeraj z razočaranim glasom govoril zdaj že nekdanji trener Ivan Vajdl. Še v nedeljo zvečer je v Kopru kljub porazu v finalu pokala koval načrte za nadaljevanje sezone, v torek dopoldne je bil že preteklost.
Na vprašanje, ali bi z osvojitvijo pokala obstal na klopi Gorenja, Vajdl odgovarja: »Ne vem, a lahko bi se zgodilo tudi to. Že nekaj časa sem imel občutek, da sem na tapeti. Predvsem zaradi slabših predstav v slovenski ligi, ko smo sicer zmagovali, a ne s 15, 20 goli razlike, kar je šlo mnogim v nos. Na nekaterih tekmah smo se res le stežka izvlekli, a nikjer nismo delali napak, v Evropi pa smo bili konkurenčni tudi najboljšim.« Vajdl upa, da bo »šok terapija« z menjavo trenerja obrodila sadove in da bodo poškodbe in druge zdravstvene težave, ki so se množično zgrnile nad Gorenje, v nadaljevanju končno le obšle ekipo.
Ker je Gorenje pred odločilnimi tekmami v domači ligi in pokalu EHF, na obeh frontah pa še lahko uresniči cilje, je menjava malce nepričakovana. »Po mojih informacijah je ljudi najbolj zbodla naša slabša igra v polfinalu s Koprom. Na njej sem želel spočiti glavne igralce. Že pred tekmo me je na primer Staš Skube prosil, da zaradi povišane telesne temperature ne bi ves čas igral, če to ne bi bilo potrebno. A je bilo potrebno in zato se ni mogel spočiti, prav tako ne Ferlin in še kdo za finale, imeli smo še veliko poškodb in drugih težav. Mnogi zdaj pametujejo, a po bitki je lahko biti general,« pravi Vajdl.
Naloga, da neprijetno novico klubske vrhuške sporoči Vajdlu na štiri oči, je doletela direktorja Tomaža Juršiča. »Vse spoštovanje do Kopra, Slovana, Izole, Loke in drugih, a naš klub si proti takšnim nasprotnikom ne bi smel privoščiti tako slabih iger. Kaplja čez rob je bila polfinalna tekma s Koprom. Gorenje si ne sme dovoliti, da proti drugoligašu trepeta za zmago do 58. minute. V Evropi smo sicer dosegli dobre rezultate, a na domači sceni smo se preveč mučili glede na kakovost našega igralskega kadra,« meni klubski direktor Tomaž Juršič.
»V športu je skoraj vedno trener prvi, ki mu odleti glava, saj je najodgovornejši za igro ekipe. Seveda pa tudi igralci nosijo svoj del odgovornosti,« se zaveda Juršič. Takoj so stopili v stik s Cvijičem in se hitro dogovorili za sodelovanje do 30. junija 2016 z možnostjo podaljšanja še za eno sezono, o čemer Juršič dodaja: »Verjetno noben trener ne bi prevzel naloge le za tri mesece, saj je to prekratko in preveč tvegano. Cvijiču moramo dati priložnost na daljši rok, saj se zavedamo, da nima čarobne paličice, ki bi nam zagotovila uspeh. A sočasno bo treba hitro iztisniti maksimum iz ekipe, kajti časa do odločilnih tekem doma in v Evropi je zelo malo.«
Za Krimom, sarajevsko Bosno, Škofjo Loko, Slovanom in avstrijskim Ferlachom, s katerim je pogodbo prekinil decembra lani, je Gorenje šesta postaja v trenerski karieri 43-letnega Cvijiča. »Ne, nisem jaz vzpostavil stika z Gorenjem, ampak klub z mano. Vodenje takega kluba je velik izziv, a zame je vsak trenerski izziv velik. Vem, da me je klub angažiral, da dosežem oba cilja – naslov prvaka Slovenije in sklepni turnir pokala EHF. Cilja ostajata nespremenjena,« pojasnjuje Gregor Cvijič, ki je včeraj vodil prvi trening Gorenja. Cvijiča kmalu čakajo tri težke tekme (11. aprila prva četrtfinalna tekma pokala EHF s Holstebrojem, povratna 19. aprila, vmes derbi s Celjani), o trenutnem stanju ekipe pa pravi: »Vsak trener ima svojo vizijo, strategijo, sistem in način dela. Ne želim komentirati in ocenjevati, kaj je bilo pred mojim prihodom, nikogar ne želim pljuvati, ker nimam te pravice. A dejstvo je, da bodo pri meni vsi igralci začeli z ničle. Šele ko bom dobro spoznal ekipo na treningih in tekmah, bom lahko ocenil, kdo je česa sposoben.«