Takoj po novem letu naj bi zaživelo tudi novo gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Podlaga za ustanovitev je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bo do 23. aprila v javni obravnavi. Vendar se utegne zgoditi, da bo ta zakonski osnutek v kratkem dobil konkurenco. V največji vladni stranki SMC so namreč razočarani nad vsebino, zato pripravljajo svojo različico.
Gozdarji so proti
Rešitve, ki jih je pripravilo ministrstvo, so bolj ali manj le lepotni popravki lani zavrnjenega predloga zakona in to pod pretvezo, da s tem rešujejo problem, ki bo nastal junija 2016, ko se iztečejo 20-letne koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti države. Toda v gozdarski stroki so enotni: ustanavljanje še enega državnega podjetja (poleg sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter zavoda za gozdove) je nepotrebno, težav v slovenskem gozdarstvu pa ne rešuje celovito. »Morda bo to dobra rešitev za državne gozdove, za celoto pa gotovo ne,« meni dr. Janez Krč z oddelka za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete. Tako kot večina drugih gozdarskih strokovnjakov se tudi sam zavzema za ustanovitev javnega podjetja, ki bi imelo pod svojo streho tudi javno gozdarsko službo za vse vrste lastništva slovenskih gozdov, da bi lahko z njimi gospodarili kompleksno.
Družba Slovenski državni gozdovi naj bi zaživela 1. januarja 2016. Nanjo naj bi prenesli vse državne gozdove v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa tudi nekaj več kot 20 skladovih delavcev. Nova družba naj bi z javnimi razpisi najemala izvajalce del v državnih gozdovih (za sečnjo in spravilo lesa, vzdrževanje in gradnjo gozdnih prometnic), les pa bi prodajala sama. Po nekaterih izračunih bi potrebovala okoli 165 zaposlenih. Koliko jih bo v resnici zaposlila, je še uganka, saj poslovnega načrta, ki naj bi opredelil število zaposlenih, potreben zagonski denar in organizacijsko shemo nove družbe, še ni. Lani je ministrstvo predvidelo, da bo enajst milijonov evrov zagonskega denarja zagotovil sklad kmetijskih zemljišč, ki bi mu odvzeli gozdarski del in pripadajoče prihodke, ob tem so načrtovali pri evropski investicijski banki najeti kar 72 milijonov evrov kredita.
Slovenska hlodovina še naprej čez mejo?
Glavni cilj nove družbe naj bi bilo doseganje čim višjega donosa v državnih gozdovih. Člani skupine za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje pri SMC, ki jo vodi ekonomist dr. Aleksandar Kešeljević, so se najbolj obregnili prav ob ta cilj – ustvarjanje kar najvišjega donosa s prodajo lesa iz državnih gozdov. Sami se namreč zavzemajo, da bi s tem lesom prednostno pomagali obubožani slovenski predelovalni industriji, česar pa predlog zakona v javni obravnavi ne predvideva. »Napisan je na podlagi znanj in tehnologij, ki so veljale pred desetimi leti, na stališču, da je treba s podeželja odpeljati vse lesno bogastvo, ki bi lahko, poleg krav, še ustvarilo kakšno delovno mesto,« ocenjuje eden od članov skupine. Pridobili so tudi pravno mnenje, po katerem bi moralo novo gozdarsko podjetje, ker bo v stoodstotni državni lasti, prek javnih razpisov prodajati tudi les, ne le iskati izvajalce del v državnih gozdovih. To bi po njihovem pomenilo, da bi tudi v prihodnje glavnina slovenske hlodovine šla čez mejo, saj tujci zanjo ponujajo več kot domači odkupovalci.
V skupini za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje pri SMC zato pripravljajo svoj zakon, za Židanovega pa pravijo, da je nedorečen in slab. Razmišljajo o javno-zasebnem partnerstvu ali državnem podjetju, v katerem bi bili povezani tudi izvajalci del v gozdovih in predelovalci lesa.