Vendar koordinacijska skupina, zasavski poslanci, predstavniki Odbora za razvoj energetike v Zasavju in lokalne skupnosti na pristojnih ministrstvih večinoma le sestankujejo, oprijemljivih rezultatov dogovarjanj pa ni. »Zdaj so vsaj sestanki, prej ni bilo niti tega. Koncesija za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi je bila podeljena leta 2005, do lani se je premaknilo le malo, zdaj pa smo od decembra že prišli do točke, ko je HSE pripravljen prenesti koncesijo na družbo Sresa,« je sestankovanje upravičil Dolinšek, ki priznava, da se vse odvija prepočasi. A četudi bi prenos koncesije uredili v kratkem, je začetek gradnje prvih treh hidroelektrarn realno pričakovati šele čez štiri ali pet let, saj bo treba hidroelektrarne najprej umestiti v prostor. Najti bo treba sredstva za rekonstrukcijo regionalne ceste med Hrastnikom in Zidanim Mostom, ki bo stala okoli 100 milijonov evrov, in za posodobitev železniške proge med Ljubljano in Zidanim Mostom, je pojasnil Dolinšek. Poudaril je: »Potencialni investitor Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) bo želel vedeti, koliko bo moral investirati sam in koliko bo prispevala država.«

Lokacija TET najprimernejša za sistemsko rezervo

Glede sistemske elektrarne na lokaciji TET je Eles pripravil študijo, na katero so se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor odzvali s splošnim dopisom, niso pa predstavili jasnih stališč glede realizacije naložbe, ki bi po ocenah Elesa zahtevala 22 milijonov evrov, je napredek pri dogovorih povzel zasavski poslanec. »Vodstvo Elesa se bo s predstavniki infrastrukturnega ministrstva ponovno sestalo prihodnji teden. Prepričan sem, da bodo vendarle prišli do odločitve, ali bo država umestila sistemsko elektrarno na lokacijo TET ali ne,« je dejal Dolinšek, ki ne dvomi o ekonomski upravičenosti projekta.

V Trbovljah je za sistemsko rezervo že pripravljena vsa potrebna infrastruktura, pri tem pa ne gre le za reševanje zasavske energetike in delovne sile s tega območja, temveč tudi za zagotavljanje rezervne elektrarne za Ljubljano in hitre vzpostavitve ponovnega napajanja v primeru razpada sistema, je prepričan Dolinšek. Če bi se država odločila za ureditev sistemske rezerve v Zasavju, bi to vplivalo tudi na likvidacijski postopek TET, saj bi v tem primeru nadaljevali pogajanja za odkup tega dela energetske lokacije, je pojasnil likvidacijski upravitelj TET Luka Podjed. O višini kupnine pravi, da je še prezgodaj, da bi govorili o tem, je pa njihova ocenjena vrednost podobna tisti, ki so jo ugotovili v Elesu.