Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil, katerih storitve uporablja več kot 90 odstotkov vseh Slovencev, so očitno našli način, kako preprečiti množične prehode naročnikov na ugodnejše pakete in odhode k cenejši konkurenci.
Čeprav jim zakon izrecno nalaga, da s pogoji in postopki za prekinitev pogodb ne smejo odvračati uporabnikov od zamenjave ponudnika, po dostopnih podatkih delajo ravno to. Če njihove uporabnike zamika boljša ponudba konkurenčnih operaterjev ali pa bi radi zaradi finančne stiske presedlali na cenejši paket, jim zagrozijo z visoko denarno kaznijo, ki za nekaj desetkrat presega prihranke. To za uporabnike nedvomno predstavlja velik problem.
Bi zamenjal? Plačaj!
Danes je namreč mobilna telefonija v vsesplošni uporabi, mobilni telefon pa ima že praktično vsak Slovenec. Število vseh kartic SIM po zadnjih podatkih presega 2,3 milijona. Od tega je, sodeč po lanski raziskavi Gfk, skoraj polovica uporabnikov nezadovoljnih z višino izdatkov, ki jih morajo plačevati za tovrstne storitve. Cena je bila v preteklosti v kar 59 odstotkih primerov razlog za menjavo operaterja.
Kljub temu je vsakdo, ki je v poplavi oglasov po televiziji ali na spletu zasledil boljšo oziroma cenejšo ponudbo in se odpravil v najbližji naročniški center, tam doživel hladen tuš. Presenetili so ga namreč s podatkom, da bo moral doplačati več deset evrov. Če bi hotel le spremeniti paket in ostati pri dosedanjem operaterju, bi mu Telekom, Simobil in Tušmobil zaračunali 20 evrov enkratnega stroška, pri zadnjem pa bi lahko bil prehod še mnogo dražji. Dosegel bi lahko celo 40 evrov.
Na skoraj enake ovire bi naletel, če bi hotel zamenjati operaterja. Da bi ohranil mobilno številko in jo prenesel k novemu operaterju, bi moral prejšnjemu plačati pet evrov. Toda čakajo ga še drugi, skriti stroški. Največji trije operaterji zaračunajo prekinitev naročniškega razmerja, čeprav uporabnik ni vezan. Pri Telekomu so sredi lanskega leta uvedli ceno 12 evrov, verjetno tudi zaradi velikega odliva uporabnikov. Konkurenca je medtem že prej zaračunavala prekinitev. Pri Simobilu je ta strošek 9,99 evra, pri Tušmobilu 11,9 evra. Ob vsem tem imajo operaterji še priključnino, ki znaša okoli 12 evrov. Skupni stroški zamenjave lahko tako hitro dosežejo 30 evrov.
»Nepošteni pogodbeni pogoji«
Ker se cene različnih paketov pri mobilnih operaterjih običajno razlikujejo za vsega nekaj evrov, se uporabnikom prehod redko splača, saj se jim prihranek povrne šele v daljšem obdobju. »Menimo, da gre v takih primerih za nepoštene pogodbene pogoje, ki v škodo potrošnikov povzročajo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, hkrati pa precej omejujejo potrošnikovo svobodo, da izbere sebi najprimernejši naročniški paket,« je ocenil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
»Zaračunavanje prestopa na drug paket in posredno tudi k drugemu operaterju se je pojavilo v zadnjih letih kot nekakšen skriti strošek. Zagotovo ima višina tega stroška velik vpliv na obnašanje uporabnikov, saj so razlike v ceni med posameznimi paketi sorazmerno nizke in bi se uporabniku z upoštevanjem stroška spremembe šele na dolgi rok splačalo zamenjati paket za njemu primernejšega,« je prepričan Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Poudarja, da so visoki stroški menjave paketa v nasprotju z zakonom. »Zakaj je (lahko) pri večini operaterjev ta strošek enak, je vprašanje tudi za Agencijo za varstvo konkurence.«
Največji eno, manjši drugo
Največji trije operaterji se branijo očitkov in vztrajajo, da gre za upravičene stroške in da z njimi ne omejujejo uporabnikov. »Prehod k drugemu operaterju je povezan z običajnimi stroški prekinitve naročniškega razmerja,« so pojasnili v Tušmobilu in dodali, da je cena storitve določena na podlagi analize lastnih stroškov in konkurenčnih cen. »Strošek menjave paketa je uveljavljen pri večini svetovnih operaterjev,« se je strinjal Jure Bohinc iz Simobila. V Telekomu poudarjajo, da se uporabniku 20 evrov ob prehodu na drug, zanj ugodnejši paket hitro povrne.
V en glas poudarjajo, da večkrat na leto omogočajo tudi akcijske ponudbe in brezplačno menjavo paketov. »Redno spremljamo navade uporabnikov in jim ob zaključku njihove vezave predstavimo najboljšo izbiro zanje. V primeru predlagane menjave paketa to omogočimo tudi brezplačno,« je zatrdil Bohinc. »Po uradnih podatkih je bilo od uvedbe sistema prenašanja naročniških številk do novembra lani opravljenih več kot 1,1 milijona prehodov, največ prav v letu 2014, zato težko govorimo o oviranem prehajanju,« so poudarili v Tušmobilu.
Nasprotno je pri manjšem operaterju Izimobilu, ki obvladuje le 2,4 odstotka trga in ima v svojih vrstah okoli 57.000 uporabnikov. »Izimobilov uporabnik za prehod z ene na drugo tarifo/paket plača le en evro. Drugih stroškov uporabnikom pri preklopih oziroma prehodih ne zaračunavamo,« so povedali v Izimobilu. »Z zaračunavanjem tega zneska vsaj do neke mere preprečimo, da bi uporabniki pakete/tarife menjali večkrat na dan,« so se pošalili. Dodali so, da novim uporabnikom povrnejo tudi strošek petih evrov, ki jih morajo za prehod plačati prejšnjemu operaterju. To običajno storijo z dobroimetjem na mobilni račun.
Subvencije mlinski kamen okoli vratu naročnikov
Drobni tisk, kamor operaterji skrijejo nekatere pomembne pogoje poslovanja, sicer v zadnjih letih že tradicionalno razburja uporabnike mobilne telefonije. Predvsem tiste, ki so sklepali 24-mesečna naročniška razmerja v zameno za ugodnejši nakup pametnega telefona ali popust pri naročnini. Kar čez noč so jih namreč lahko presenetile podražitve. Čeprav so imeli možnost predčasnega in brezplačnega odstopa od pogodb, je to veljalo le na papirju. Bolj se jim je splačalo sprejeti nekaj evrov višjo naročnino kot zamenjati operaterja in poravnati tudi več kot sto evrov sankcij zaradi prejema posebne ugodnosti. Toda (drage) ovire, kot rečeno, ne obstajajo le zanje, ampak tudi za druge naročnike, ki se pri največjih operaterjih niso hoteli vezati.