Zaupanje bank, ki so Uniorju leta 2013 reprogramirale 143-milijonska posojila, je že obrodilo prve sadove. Po več kriznih letih se namreč družba, ki je bila uvrščena na seznam 15 državnih podjetij za prodajo, počasi pobira.
Po 15-milijonski izgubi leta 2012 in 3,5-milijonski izgubi leta 2013 je Unior lani posloval z dobičkom. Koliko je ta znašal, v družbi še niso razkrili, po neuradnih informacijah pa ga je bilo od dva do tri milijone evrov. Prihodki od prodaje so se znižali za približno štiri odstotke, na 160 milijonov evrov. Toda letos so se ponovno začeli zviševati. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 1,7 odstotka, na slabih 30 milijonov evrov.
Predsednik Uniorjeve uprave Darko Hrastnik konkretnih številk o poslovanju še ni želel razkrivati, potrdil pa je, da so bili prihodki zaradi različnih vplivov lani nižji. Pri tem je poudaril, da so zaradi znižanja stroškov uspeli pomembno izboljšati številne poslovne kazalce. Padcu prihodkov so med drugim botrovale nižje cene surovin, kar se je odrazilo v končni vrednostni prodaji. S kupci ima Unior namreč dogovorjeno, da se prodajna cena odkovkov prilagaja tržnim cenam surovin, predvsem jekla. Odkovki sicer predstavljajo približno polovico Uniorjeve celotne prodaje. Večino jih družba proda avtomobilski industriji, za letošnje leto pa ima že dovolj naročil. V minulem letu se je močno povečal obseg prodaje kitajske družbe Ningbo Unior Forging, v kateri imajo s tamkajšnjim partnerjem vsak po polovični lastniški delež. Družba zaposluje okrog 300 delavcev, prihodki pa se gibljejo med 25 in 30 milijoni evrov.
V primerjavi z letom 2013, ko je Unior dosegel rekordnih 26 milijonov evrov prihodkov s programom strojne opreme, so se ti lani znižali za šest milijonov evrov. »Proizvodnja strojne opreme je izjemno ciklična, v posameznih primerih pa izdelava traja devet mesecev. Če jo prodamo januarja, se prihodki knjižijo v tekočem letu, četudi je bila skoraj v celoti izdelana v preteklem,« je pojasnil Hrastnik.
V turistični diviziji, ki jo sestavljajo terme Zreče, Rogla in družba RTC Krvavec, je določen davek terjalo slabo vreme. Na Rogli je družba lani odprla nov hotel Natura, v katerega je investirala okrog deset milijonov evrov. Načrtovana prodaja turistične divizije lani ni uspela, vendar se z njo ne mudi, je dejal Hrastnik. Po drugi strani bi Uniorju v kratkem lahko uspelo prodati 30-odstotni lastniški delež v družbi Štore Steel. Njena prodaja se približuje sklepni fazi, zanjo pa naj bi se po neuradnih podatkih poleg češke Moravie Steel zanimala še družba SIJ – Slovenska industrija jekla v ruski lasti. Izkupiček od prodaje sredstev bo v veliki meri namenjen vračilu bančnih posojil. Iz rednega poslovanja se je zadolženost lani znižala za šest milijonov evrov, kar Hrastnik šteje za uspeh. Po njegovih pojasnilih izpolnjujejo vse z bankami dogovorjene kriterije o sanaciji družbe.
Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) so pojasnili, da se prodajni postopek Uniorja še ni začel. Družba je namreč lani v skladu s sanacijskim načrtom izvajala določene ukrepe, ki bodo pomembno prispevali k uspešnejšemu iskanju investitorjev.