»Končno je napočil čas, da princ Charles položi karte na mizo,« je v prvem odzivu na dobljeno pravdo zapisal Guardian, ki je zahteval objavo pisem britanskega prestolonaslednika in jo po dolgem desetletju tudi dosegel. Londonska vlada ima zdaj štiri tedne časa, da razmisli, na kakšen način bo pisma objavila, iz Charlesove uradne rezidence pa so že izrazili razočaranje, ker vrhovno sodišče ni upoštevalo načela zasebnosti njegove lastnoročne korespondence. Slednje se je zaradi kracajoče avtorjeve pisave že prijel vzdevek »zabeležke črnega pajka«, v njih pa naj bi še vedno nesojeni kralj predstavljal osebna politična stališča, kar je v nasprotju z nepisanim pravilom, da ostajajo britanski monarhi politično nevtralni.
Neznana vsebina že buri duhove
Sedemindvajset pisem, izmenjanih z različnimi ministri pred desetimi leti, zajema različna vprašanja, od poslovnih do zdravstvenih in kmetijskih. Ali govorijo, denimo, o spornem tradicionalnem lovu na lisice, dopolnilnem zdravstvu, tradicionalni arhitekturi, se tudi zdaj sprašuje omenjeni časnik in dodaja, da ne ve, ali je v njih kaj politično res eksplozivnega. Sodno odločitev razglaša za zgodovinsko, hkrati pa ugotavlja, da bo odziv javnosti tisti, ki bo odločilen, čeprav ni dvoma, da gre za visoke politične vložke. Dominic Grieve, bivši državni tožilec, ki je ostro nasprotoval objavi pisem, je namreč dosledno prepričan, da bo objava »škodovala prinčevi politični nevtralnosti« ter »resno spodkopala možnost, da izpolnjuje svoje dolžnosti, ko bo zasedel prestol«.
Guardianovo zahtevo po objavi pisem je podprlo pet od sedmih vrhovnih sodnikov, ki so menili, da Grieve ni imel pravne osnove, ko je kot državni tožilec leta 2012 z vetom zavrnil takšno odločitev britanskega informacijskega tribunala. Premier David Cameron je bil v prvem odzivu na razsodbo vidno razočaran. Po njegovem mnenju je vrhovno sodišče postavilo pod vprašaj načelo, ki članom kraljeve družine omogoča, da svoja stališča zaupno izrazijo vladi, za kar imajo, tako pravi premier, tudi podporo večine državljanov. Nezadovoljstvo v Charlesovem uradu so relativizirali z ugotovitvijo, da se razsodba ni dotaknila same vsebine pisem, ampak načela delitve oblasti, ter izrazili olajšanje, da je končno sprejeta odločitev. Po mnenju nekaterih komentatorjev Charles celo računa na to, da bodo njegova stališča v pismih naletela na pozitiven odmev v javnosti ter se bo celo rešil spon politične nevtralnosti, ki jo je poudarjal Grieve. Dodajajo še, da bo objava pisem morda celo veter v prinčeva jadra. Zdaj že 66-letni prestolonaslednik namreč vse bolj daje vedeti, da želi biti v političnih zadevah manj zadržan od svoje matere, in njegov biograf ter tesni prijatelj Jonathan Dimbleby napoveduje, da se pripravlja tiha ustavna reforma, če oziroma ko bo Charles zasedel prestol.
Monarhova nevtralnost ni več nuja
Z njim se zdaj strinja tudi zgodovinar Robert Lacey, ki pravi, da je donedavna menil, da bi bil Charlesov odmik od nevtralnosti zanj usoden, zdaj pa je spremenil mnenje. Odzivi javnosti na njegove pozive ob lanskih poplavah na Otoku in zavzemanje za savdskega blogerja, ki mu je grozilo 1000 udarcev z bičem ter so mu jih po prinčevem obisku v Riadu oprostili, so bili izrazito pozitivni. To je pokazala tudi nedavna anketa agencije Yougov, po kateri je 54 odstotkov vprašanih menilo, da je povsem ustrezno, če Charles spregovori o zadevah, ki vzbudijo njegovo pozornost, le 34 pa jih je menilo, da bi moral ostati tiho.
Michael Meacher, bivši okoljski minister, pri katerem je britanski prestolonaslednik lobiral zaradi genetsko spremenjenih poljščin, sicer napoveduje, da bi morebitno prihodnje posredovanje še vedno morebitnega kralja Charlesa zahtevalo povsem nov sistem preglednega komuniciranja monarha z vlado. »Podpiral bi takšnega, v katerem bi bilo povsem javno, kadar bi pisal vladi, ali pa vsaj dosegljivo prek zahteve na informacijskem tribunalu,« pravi Meacher, ki pa se ni opredelil do javne skrivnosti, da Charles v preteklosti z vlado ni komuniciral zaradi hobija, ampak je sistematično in na široko lobiral pri raznih ministrih. Skupina, poimenovana Republika, ki se v Veliki Britaniji zavzema za voljenega šefa države, je zato prepričana, da bodo pisma izpred desetih let razkrila Charlesa kot »resno politično silo in ne apolitičnega in neškodljivega«, zaradi česar naj bi ljudje posledično postavili pod vprašaj njegovo pravico, da jim vlada.
Kakor koli že, rojalisti in antirojalisti na Otoku bodo dobili svojo kost za glodanje in nobenega dvoma ni, da bodo javni forumi razpravljali o vsaki črki iz Charlesovih pisem. Od dvorskih »spin doktorjev« pa večina pričakuje, da bodo skušali pozornost preusmeriti na zanje vedrejšo temo, bližnje rojstvo naslednjega člana kraljeve družine. Tega pričakujeta Charlesov starejši sin in njegova žena Kate, ki že zdaj v očeh Britancev predstavljata svetlejšo prihodnost monarhije.