Pravijo, da je denar najuniverzalnejša merska enota. Nemara tudi v športu. Bolj kot točke, uvrstitve, kolajne. In denar je tudi tema za hvalo in razlog za najhujše spore. Na univerzalni način pa je tako denar nalašč tudi za primerjavo. Za nekatere je tema delikatna. Domišljija zavisti ne pozna meja. »Denar pride in poide,« je že dolgo nazaj v pogovoru o denarnih nagradah pripomnila Vesna Fabjan. Že tradicionalno objavljamo lestvico zaslužkov dela najuspešnejših zimskih športnikov.
Znova smo primerjali zneske denarnih nagrad v tradicionalnih panogah; alpskem smučanju, skokih, nordijski kombinaciji, tekih in biatlonu, ki so javno objavljeni in preračunljivi glede na uspehe. Mednarodna smučarska zveza FIS in Mednarodna biatlonska zveza IBU krojita zaslužek s pravilniki o nagradnem skladu. Pri zaslužkih so upoštevani bruto zneski brez odbitkov davkov, ki se od prizorišča do prizorišča razlikujejo, ter brez prihodkov športnikov iz drugih virov. Evri so uradna biatlonska valuta. FIS zneske objavlja v švicarskih frankih. Denarni sklad, ki ga pred začetkom sezone predpišejo (obljubijo) prireditelji, so zakoličili pri menjalnem tečaju 1,208 franka za en evro.
Z zabetoniranim tečajem so prihranili
Kljub občutni spremembi menjalnega tečaja med frankom in evrom med sezono (1,06) so organizatorji pri nagradah lahko ohranili stari zabetonirani tečaj in s tem prihranili. Primer: organizatorji pokala Vitranc so pred sezono zmagovalcu slaloma po podatkih FIS obljubili 33.824 frankov, kar je po starem tečaju tedaj znašalo 28.000 evrov. In toliko evrov so tudi izplačali. Tudi za potrebe spodaj navedenih lestvic smo za preračunavanje zaslužkov v švicarskih frankih zato uporabili »zabetonirani FIS« in zaokroženi že omenjeni menjalni tečaj.
Največji zaslužkar zime je bil znova alpski smučar Marcel Hirscher, ki je to zimo zaslužil 402.324 evrov, kar je precej več kot lani (283.914 evrov), ko je bil tudi kralj zimskih zaslužkarjev. Poleg 26-letnega smučarja s Solnograškega so letos magično mejo tristotih tisočakov presegli še Marcelova sošolka z avstrijskih strmin Anna Fenninger (359.751), velemojster hitrih disciplin Kjetil Jansrud (328.755) in seveda Črnjanka Tina Maze (314.752). Ob teh absolutnih številkah se velja še enkrat spomniti predlanske rekordne bere Mazejeve. S 578.093 evri bo verjetno še nekaj časa ostala bogatašinja zim.
Znova so med vsemi zimskimi športniki pri vrhu najboljši s smučišč. Peta prevlado prekinja smučarska tekačica Marit Bjoergen, ki ima za seboj rekordno sezono in bero točk ter tudi denarne nagrade (277.208 evrov). O razmerju dovolj zgovorno kaže podatek, da sta mejo 100.000 evrov iz tekaških smučin presegla le zmagovalec svetovnega pokala Martin Johnsrud Sundby (161.583) in Therese Johaug (133.645). Mejo je preseglo veliko več biatloncev. Tudi zato, ker so pri FIS za to sezono nagradni sklad za zmago na posamezni tekmi povišali (na 13.000 evrov), pri tekih je ostala pri 12.500 evrih. Izjema je seveda nagrada za zmago na turneji Tour de SKI (75.000 evrov), ki se po višini enači z največjo nagrado na strminah v Kitzbühlu. Nekaj več biatloncem nanese tudi nagrada za skupno zmago (28.000), nagrajene pa so uvrstitve do desetega mesta. Tako je najboljši biatlonec Martin Fourcade (213.250) osmi na lestvici zime. Zaslužil je skoraj sto tisočakov več kot Jakov Fak (119.000), tretji najuspešnejši lovec zime. Zelo podobno kot Francoz je bila uspešna tudi Belorusinja Darja Domračeva (212.250), njena finska tekmica Kaisa Makarainen (181.000) je enajsta.
Največ nagrajencev med alpskimi smučarji, kar 118
Planiški junak Peter Prevc (159.917) je 16. na lestvici in tudi po denarni beri ni presegel Severina Freunda, za katerim je zaostal slabih šest tisočakov. Enajst alpskih smučarjev, šest skakalcev, pet smučark, štirje biatlonci, tri biatlonke, dve tekačici in en tekač so presegli mejo 100.000 evrov. V spodnjem razredu so denimo nordijski kombinatorci, pri katerih je najboljši Eric Frenzel v tej sezoni zaslužil 63.625 evrov, najboljša smučarska skakalka Daniela Iraschko Stolz pa 24.925 evrov. Zanimiva je tudi primerjava med panogami. Tako je 42 skakalcev zaslužilo več od Katje Višnar (9583), ki je bila 17. zaslužkarica med smučarskimi tekačicami. Pri nagradah s seznama FIS je 76 alpskih smučark, 75 smučarskih tekačev in 60 tekačic. Velja tudi omeniti, da se je tekačica Alenka Čebašek na kar 19 tekmah uvrstila med dobitnice točk, a ni zaslužila niti enega evra.
Mimogrede, zdi se zelo čudno, da je svetovni podprvak v maratonu Čeh Lukaš Bauer prislužil le 420 evrov. Pri nagradah je 53 nordijskih kombinatorcev, tudi Gašper Berlot (1058 evrov) in Marjan Jelenko (717), z bolj simbolično vsoto. Največ nagrajencev je med alpskimi smučarji, in sicer kar 118. Na dnu seznama sta Matic Skube in Miha Kuerner s 151 in 101 evrom. Skupno so si slovenski reprezentanti, štiri smučarke (Štuhečeva, Bucikova, Drevova in Lavtarjeva) in smučarji (Kosi, Kline, Skube, Kuerner), brez Tine Maze med sezono z nagradami povrnili 12.400 evrov vložka v vadbo. To je skoraj trikrat manj, kot je med 38 nagrajenimi skakalkami skupno zaslužilo pet slovenskih skakalk (30.175 evrov). Med 86 skakalci je nagrajenih enajst slovenskih. Skupno so zaslužili 359.252 evrov, s čimer so malce presegli bruto zaslužek Tine Maze. Skupni skakalni znesek je v lanski sezoni znašal 298.921 evrov. Janusova eskadrilja je tudi s te plati pokazala napredek.
Ob primerjavi zaslužkov gre pogledati še bolj v preteklost. Če je v sezoni 2010 najuspešnejša deseterica s tedanje lestvice (Majdičeva, Mazejeva, Šporn, Jerman, Kranjec, Fabjanova, Ferkova, Damjan, Valenčič, Flander) skupno zaslužila 394.541 evrov, je v sezoni 2015 brez podatkov za Žana Koširja in Filipa Flisarja, ki bi verjetno zamenjala imena v deseterici (Mazejeva, Prevc, Fak, Tepeš, Damjan, Dežman, Kranjec, Pungertar, Rogljeva, Vtičeva), skupno nabrala 802.727 evrov. Lani je druga deseterica (Mazejeva, Prevc, Kranjec, Damjan, Tepeš, Fak, Gregorinova, Hvala, Vtičeva, Naglič) nabrala 473.954 evrov. Torej tudi po tej plati uspešna (bogata) sezona.
