Skoraj bi si sami škodili
Občinska uprava pod vodstvom nekdanjega župana Antona Šenkinca je na problematičnost zneska večkrat (pisno) opozorila direktorat za elektronske komunikacije, ki je bil pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona o vračanju vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker na direktoratu niso želeli preveriti pravilnosti izplačanega zneska, je občina upravičencem iz Podgrada dodelila po 400 evrov. Preplačano razliko pa je štela kot vlaganja skupnosti, ker je jarke kopala vojska, medtem ko so material za telefonske kable prispevala lokalna podjetja. 350.000 evrov je zato namenila za tamkajšnjo komunalno infrastrukturo.
Posamezni upravičenci so si sicer želeli razdeliti vseh 383.016 evrov, zato so najeli odvetnico Matejo Ogrič, ki je na državnem pravobranilstvu dosegla le to, da so tam odkrili svojo tipkarsko napako in zahtevali vračilo denarja.
Že v prvem sodnem epilogu se je izkazalo, da je občina ravnala pravilno, ko je le del denarja razdelila med ljudi. Sodišče je potrdilo, da zakon predvideva tudi izplačilo vlaganj pravnim osebam, pri čemer morajo lokalne skupnosti vračilo nameniti izključno za investicije v infrastrukturo.
Sodišče je še ocenilo, da državno pravobranilstvo ni zadostilo standardom profesionalne skrbnosti, saj je bila računska zmota uradnice posledica napake, ki bi jo večina uslužbencev ugotovila. Cizelj-Varškova je priznala, da dela napake pri številkah in se zato »iz nje delajo norca prijatelji in mož, ker je recimo kupila odejo, za katero je mislila, da stane 4000 ali 40 oziroma ne ve, ali je bila ena ničla ali jih je bilo več, ter da v tem pogledu dela napake«.
»Preučili bomo morebitne nadaljnje pravne možnosti,« so napovedali na državnem pravobranilstvu, kjer morajo plačati slabih 12.000 evrov pravdnih stroškov. Bistriški župan Emil Rojc in upravičenec Leon Stanič razsodbe nista želela komentirati. Nekdanji župan Šenkinc pa je zadovoljen. V pravdo je vstopil po tem, ko je župan Rojc skušal skleniti poravnavo, po kateri bi občina državi vrnila ves denar, če bi se krajevna skupnost Podgrad za šest let odpovedala vsem investicijam. »Prepričan sem, da je občina namenoma želela izgubiti tožbo zato, da bi lahko prevalila krivdo name, češ da sem delal nezakonito,« je dejal Šenkinc.