Bralna kultura med mladimi je eno velikih vprašanj kulturne politike povsod po svetu, saj kriza bralne kulture ni slovenska posebnost. A vendarle so podatki za Slovenijo skrb vzbujajoči: po zadnjih podatkih raziskave PISA najvišjo stopnjo bralne pismenosti dosega zgolj 0,3 odstotka slovenskih petnajstletnikov, povprečje v državah OECD je 1,1 odstotka.
Edina pot do odraslih bralcev je vzgajanje pozitivne bralne izkušnje pri mladih. Ta cilj zasledujejo tudi različni nacionalni in nadnacionalni projekti. Poleg tradicionalne Bralne značke sta zadnja leta podobne cilje zasledovala projekt Javne agencije za knjigo Rastem s knjigo, izrazito uspešno pa zlasti projekt Naša mala knjižnica, ki ga izvaja društvo Sodobnost International in ki ga je pred kratkim z izdatno finančno podporo kot obetavnega potrdila tudi Evropska unija.
Kaj z učitelji, ki ne berejo?
Projekt Naša mala knjižnica se po slovenskih osnovnih šolah izvaja že šest let, njegov koncept pa je preprost: zainteresiranim šolam (približno četrtini vseh) razdelijo skrbno izbrane knjige, skozi leto pa sledi vrsta s knjigo povezanih zabavnih nalog, projektov, natečajev, dogodkov. Izbranemu razredu se lahko zgodi celo nenapovedan obisk pisatelja. »Projekt je zrasel iz zavesti, da bomo bralce izgubili, če jih ne bomo vzgajali,« razlaga Jana Bauer iz društva Sodobnost International. Uspešnost projekta ocenjujejo s pomočjo mentoric, ki delajo neposredno z učenci, saj so prav njihova mnenja, predlogi in kritike ključni za nadgradnjo tistih delov projekta, ki jih imajo otroci najraje. Zavedajo se, da so za dvig bralne pismenosti poleg staršev, ki berejo, ključnega pomena učitelji, ki berejo in o knjigah tudi navdušeno govorijo.
Idej za prihodnost na Sodobnosti International ne manjka: »Ukvarjati bi se bilo treba z vprašanjem, kako za branje navdušiti tiste učitelje, ki ne berejo. Kako ozaveščati ravnateljstva, ki se za knjigo ne menijo preveč. Uredbe in določbe o bralni kulturi ne naredijo veliko, če se ne izvajajo z navdušenjem za branje,« pravi Bauerjeva. Opozarja tudi, da se šolske knjižnice v Sloveniji hitro spreminjajo v antikvariate, saj ni denarja za nakup novih knjig, po drugi strani pa imajo založbe velike zaloge neprodanih knjig, ki bi jih morda lahko ponudile v večji odkup po nizkih cenah. Omislili bi si lahko tudi razredne knjižnice, pravi Bauerjeva, ki pogreša povezovanje ključnih institucij na tem področju, ki bi lahko izvedbo takih projektov omogočile le s skupnimi močmi: »Za korenitejšo spremembo na tem področju bi bilo potrebno sodelovanje in povezovanje med ministrstvom za kulturo, Javno agencijo za knjigo, ministrstvom za šolstvo in tistimi, ki delujemo v praksi.« Bauerjeva meni, da si projekti, ki se tako ali drugače ukvarjajo z bralno kulturo, nikakor niso konkurenti, saj vsi veslajo v isto smer.
Država stoji križem rok
Zanimiva pa je tudi finančna zgodba projekta. Zrasel je predvsem iz zasebnih sredstev društva ter ob prostovoljnem delu navdušencev, tudi denimo mladinskih avtorjev. Podpora Javne agencije za knjigo doslej ni bila redna, v zneskih pa je bila simbolična (od 700 do 2000 evrov na leto). Projekt trenutno tudi nima zagotovljene nobene podpore od države, četudi je s širitvijo na mednarodni teren vreden 333.333 evrov, od česar EU sofinancira 200.000 evrov (sredstva se razdelijo tudi med partnerski založbi na Poljskem in v Litvi, kamor se projekt širi). Problem, s katerim se srečujejo vsi uspešni prijavitelji na razpisih EU, je prav neodzivnost države, saj so ključni za uspešno črpanje evropskih sredstev lastni vložki producenta: če jih prijavitelj ne more zagotoviti v zadostni meri, ne more počrpati celotnega odobrenega zneska. Državi bi zadostno financiranje uspešnih prijaviteljev moralo biti v interesu, saj bi zagotovilo maksimalne prilive sredstev od zunaj.
»Težavo bi bilo treba reševati sistemsko,« meni Jana Bauer, ki ocenjuje, da bi podpora ministrstva za kulturo ob maksimalnih gabaritih iz leta 2014 znašala največ 5000 evrov. Za Sodobnost International to seveda ni dovolj, saj morajo sami zagotoviti 66.000 evrov. V Evropi uspešni prijavitelji so se tako pred kratkim sestali z ministrico, da ji predstavijo svoj problem. Ali nameravajo zadevo reševati sistemsko, smo skušali pri ministrstvu poizvedeti tudi mi in po tednu dni čakanja pričakali edino zgovoren molk.