»Na najlepši način je tako končati sezono. In zmaga je potrditev naslova svetovnega prvaka preteklo nedeljo. Rad imam take nedelje,« se je Jakovu Faku smejalo tudi po zadnji tekmi svetovnega pokala v Hanti-Mansijsku v Sibiriji. V slogu svetovnega prvaka se je na zaključni preizkušnji elitne trideseterice sezone poigral s tekmeci, potrdil sloves kralja biatlonske formule ena in veličastno opravil z zimo kot tretji biatlonec.
Jakov Fak je bil po dobljenem dvoboju s Simonom Schemppom že razbremenjen pritiska in je tako želeno tretje mesto v skupnem seštevku le slovesno okrasil z zmago. Nemški biatlonec že na sobotni zasledovalni tekmi zaradi bolezni ni startal in je tako izgubil tudi teoretične možnosti, da bi ogrožal biatlonca iz Mrkoplja. Za razbremenjenega Faka je bila zadnja tekma priložnost za čisti tekmovalni užitek. Čeprav so se tudi njega ob koncu sezone dotaknile zdravstvene težave, je taktiko prilagodil streljanju. Kot edinemu iz trideseterice je uspel strelski perfekcionizem. Z vsemi zadetimi dvajsetimi tarčami so bila vrata do osme zmage v karieri odprta na stežaj.
V zadnjem krogu je lahko le nagajivo pogledoval nazaj, kako se za stopničke borita Tarjei Boe in »ruski medved« Anton Šipulin, lastnik malega globusa v disciplini. Faku je pripadlo drugo mesto. Nekaj poskokov v njegovem slogu tik pred ciljem je bilo le parada šampiona. »Ja, v zadnjem krogu sem bil prepričan, da bo uspelo. Nisem šel na polno, še sem imel nekaj energije, da bi lahko še bolj pritisnil na klanec, če bi bilo treba. Tek sem držal na ravni udobnega počutja,« se mu je smejalo, kako vešče je opravil s konkurenco ob enaindvajsetih zmagovalnih stopničkah doslej. Vse je dosegel ob dobri dnevni svetlobi.
Po tekmi skupinskega starta je razkril, da zjutraj tako uspešnega dne še ni začutil. »Slabo sem spal. Tudi na ogrevanju se nisem dobro počutil in če ne bi bila zadnja tekma, sploh ne bi šel na start,« je potožil in to kot izbirčen jedec pripisoval predvsem skromni prehrani v sibirskem hotelu. Ob tem je treba vedeti, da je na sobotni zasledovalni tekmi iztisnil zadnje atome moči, da je v smučini nadoknadil nekaj strelskih napak in končal kot deseti, kar je odpihnilo vse dvome dvoboja s Schemppom. V zadnjem krogu (2,5 km) je tako pritisnil na plin, da je prehitel kar sedem tekmecev, med njimi tudi imenitne tekače (T. Boe, Wegger, Hofer). Tako izčrpavanje je očitno pustilo posledice. Seveda dokler telesa ni preplavil tekmovalni adrenalin in omilil slabo počutje. Velika želja po zmagi pa je tudi naredila svoje.
Zmaga ni več vplivala na seštevek. Tretje mesto za Martinom Fourcadom (1042) in Antonom Šipulinom (978) je seveda največji uspeh, potem ko je bil pred dvema sezonama po nesrečnem razpletu prav v Hanti-Mansijsku že – četrti. »S štirimi zmagami v sezoni sem zelo zadovoljen. Ko pa zdaj pogledam nazaj, si mislim, da bi bil lahko tudi še višje in za to si bom prizadeval v naslednjih zimah. Zdaj vidim, da lahko držim visoko formo celotno sezono,« je bil zadovoljen. »Upam, da bom naslednjo sezono še boljši,« je dodal polno motiviran po koncu 38. sezone svetovnega pokala.
Številke so ob največjem uspehu slovenskega biatlona zares impozantne. Ob Fakovem četrtem mestu (2013) je doslej le Andreja Grašič Koblar v sezonah 1996 (četrto mesto), 1998 (šesto) in 1995 (osmo) nanizala nekaj boljših uvrstitev in osvojila mali kristalni globus za zmago v disciplini, česar sicer Fak še nima. Fakova najslabša uvrstitev v tej zimi je 24. mesto, v 25 tekmah pa je nanizal kar 16 uvrstitev med deseterico. Več (19) jih je imel Martin Fourcade, ki je že četrto sezono zapored poljubljal veliki kristalni globus. Tega se je v ženski konkurenci po boljšem zaključku od Kaise Makarainen veselila Darja Domračeva. Teja Gregorin je končala na 22. mestu (359 točk). Za konec je bronasta olimpijka s 15. mestom dosegla šesti dosežek sezone ob le dveh uvrstitvah med deseterico takoj ob začetku sezone. Zanimivo je, da je celotna biatlonska reprezentanca v tej sezoni nabrala 1489 točk (v soboto je eno ujel še Klemen Bauer), kar je več kot lani (1337). Fak je sam nabral kar 59 odstotkov točk, kar dovolj jasno kaže prispevek vodilnega biatlonca in je dovolj za razmislek o strategiji slovenskega biatlona za naprej.
