Čeprav ragbi v Sloveniji ni nikoli užival tolikšnega ugleda in pozornosti, kot na primer košarka, nogomet ali rokomet, se je njegova priljubljenost v zadnjem obdobju močno dvignila. Veliko zaslug za to gre pripisati prihodu peterice bratov Škofič v reprezentanco, a tudi dobremu delu domače ragbi zveze, ve povedati eden najizkušenejših ragbi igralcev pri nas, Peter Kavčič.
»Naša izbrana vrsta je bila pred kakšnimi osmini leti celo višje postavljena kot zdaj. Takrat smo bili v rangu skupine B. A je tudi res, da je naš šport zaradi razvoja elektronskih medijev sedaj nekoliko bolj medijsko izpostavljen. Seveda ne gre zanikati, da je veliko pripomogel tudi prihod bratov Škofič v reprezentanco, saj jih je javnost hitro vzela za svoje. Vse skupaj se posledično pozna pri vpisu mladih igralcev, kar pa je za nas pravzaprav najbolj pomembno,« pove igralec ragbi kluba Ljubljana in vse skupaj podkrepi s podatkom, da zgolj v njegovem klubu potekajo treningi za kategorije fantov od 10. pa vse do 18. leta, število pa vseskozi vztrajno narašča.
Zanimanje med mladimi bi bilo bržkone še precej večje, če javnost ragbija ne bi dojemala kot izjemno grobega in celo nasilnega, kar pa je po Kavčičevih besedah povsem zgrešena predstava o tem športu. »Zadnje raziskave so pokazale, da ragbi niti ni šport, ki bi bil tako zelo izpostavljen poškodbam. Vse skupaj se morda sliši smešno, saj gre za kontaktni šport, a statistika kaže, da je več poškodb v rokometu, hokeju in celo nogometu, medtem ko se je ragbi menda znašel šele na četrtem mestu. Tudi sam v karieri resnih poškodb nisem imel. Bili so zvini gležnjev in natrgane mišice, vendar pa so to poškodbe, ki so sestavni del vsakega športa,« pojasni 36-letnik, ki s skoraj dvema desetletjema igralnih izkušenj sodi že med prave ragbi veterane.
Kavčič sicer priznava, da je sedaj že v letih, ko se vsako sezono posebej odloča, ali bo še naprej igral. Za zdaj še brez večjih težav drži stik z mlajšimi, nasmiha pa se mu celo vnovičen vpoklic v reprezentanco. »Vsaj na najvišjem nivoju smo kadrovsko zelo podhranjeni in že nekaj poškodb nam povzroči velike težave. Bivšemu selektorju sem že sam ponudil, da v primeru krize vskočim. Tako sem na zadnjih akcijah spet treniral z izbrano vrsto, verjetno pa bo podobna zgodba sedaj z novim selektorjem, s katerim sem se o tem že pogovarjal. Vendar pa bi raje dal priložnost mlajšim, sam pa bi bil na voljo kot rezerva,« zatrdi nekdanji kapetan Slovenije, ki je po lastnih besedah za reprezentanco vpisal več kot sedemdeset nastopov, poleg tega pa se lahko pohvali tudi s prav posebnim dosežkom. »Evropska ragbi zveza je lani objavila podatek, da sem na seznamu najboljših strelcev, izključujoč najboljših šestih nacij, po točkah na petem mestu. Podatek je neke vrste pohvala in kompliment, a je treba vedeti, da v ragbiju točke posameznika ne štejejo. Uspeh se venomer pripisuje ekipi.«
Preden je Kavčič velik del svojega življenja podredil ragbiju, je sicer treniral odbojko, tek na smučeh in nogomet, ki pa mu dandanes ni več pretirano pri srcu. »Prijatelji me velikokrat vprašajo, kako lahko ne maram nogometa, saj je vendarle šport številka ena. A verjetno je to zaradi samega obnašanja nogometašev. Ragbi namreč uči, da je treba spoštovati nasprotnika, soigralce, sodnika, torej stvari, ki jih v nogometu ne vidimo. Veliko je hlinjena prekrškov, ugovarjanja sodnikom, izgredov na stadionih. To ne sodi v šport. Tako kot nekoga suspendirajo zaradi dopinga, bi ga morali tudi zaradi hlinjenja prekrška, saj je tudi to goljufija,« razmišlja ragbist, a prizna, da si ne glede na to vrhunsko nogometno tekmo še vedno vselej rad pogleda.
