»Kaj je cenejše: poštenost do sodelavcev ali stavke, iskanje novih odličnih dobaviteljev in odjemalcev ali zanesljivost v medsebojnih odnosih, zdravljenje narave in ljudi ali preprečevanje njihovega uničevanja, ohranjanje ugleda odličnih partnerjev in blagovne znamke ali trud za odstranitev slabe podobe v gospodarski srenji in širši javnosti?«
To je vprašanje, ki bi si ga organizacije, ne le podjetja, morale zastaviti, preden se odločijo za ravnanja, ki zagotavljajo sicer kratkoročno dobre, predvsem poslovne rezultate, dolgoročno pa so lahko pogubna, meni ddr. Matjaž Mulej, predsednik strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). »Družbena odgovornost prepreči veliko stroškov, a se to v računovodskih izkazih ne vidi in se zato na to pozablja,« meni Mulej.
»Družbeno odgovorno ravnanje se preprosto izplača, saj so zaposleni bolj zavzeti, ustvarjalni in sodelovalni, njihova učinkovitost je višja, manj je bolniških odsotnosti in nemotiviranosti za delo, kar organizaciji izboljšuje konkurenčnost ter povečuje dobiček, utrjuje zaupanje med vsemi deležniki in spodbuja še boljše sodelovanje; ne nazadnje ima podjetje v lokalni skupnosti in širše večji ugled,« dopolnjuje Mulejevo razmišljanje Anita Hrast, direktorica in soustanoviteljica IRDO.
»Sicer pa, če ne razumeš, kaj je družbena odgovornost, je tudi ne moreš udejanjiti. Šele menedžer, ki jo razume in je drugim za zgled, jo lahko vpelje v podjetje,« poudarja Hrastova. In kako se uveljavljanje družbeno odgovornega in etičnega ravnanja po mnenju ddr. Muleja, ki trdi, da so podjetniki brez družbene odgovornosti škodljivi, odraža v slovenski družbi? »Težave, ki jih imata sodstvo in komisija za preganjanje korupcije pri preganjanju neodgovornosti, in težave, ki jih čuti sedanja vlada, katere najmočnejša stranka je sicer vnesla družbeno odgovornost v svoj predvolilni program, kažejo, da načela družbene odgovornosti pomenijo revolucijo doslej prevladujoče etike ali pa vsaj inovacijo temeljnih vrednot. Lobiji imajo seveda razumljivo ozka merila, po katerih se odločajo, kaj je najboljše, namesto da bi upoštevali soodvisnost in z njo dosegali celovitost, s čimer bi preprečili škodljive vplive na druge in nase.«
»Družbeno odgovorna podjetja naj bi se zavedala svojih vplivov na okolje, gospodarstvo in družbo ter v skladu s smernicami standarda za družbeno odgovornost ISO 26000 upoštevala naslednja načela: pristojnost (uradna odgovornost), preglednost, etično ravnanje, spoštovanje interesov deležnikov, spoštovanje vladavine prava, spoštovanje mednarodnih norm delovanja, spoštovanje človekovih pravic. Družbeno odgovorna podjetja se zavedajo, da je treba vlagati v zaposlene, skrbeti za okolje, varčevati z energijo, ločevati odpadke, spodbujati mlade in jim omogočati zaposlitve, imeti pošten odnos do kupcev in dobaviteljev, pravočasno plačati za opravljeno delo in naročene storitve in izdelke ter ponujati kakovostne in nezavajajoče izdelke in storitve kupcem v Sloveniji in drugod,« poudarja Hrastova.
Tudi zato, da podjetja iz dobrih praks prepoznajo koristnost družbeno odgovornega ravnanja, IRDO pripravlja 18. in 19. marca tokrat že deseto mednarodno konferenco Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 s podnaslovom Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti. Njen častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor, na konferenci pa bo letos prvič tudi premierjev »odposlanec«, in sicer bo imel to vlogo državni sekretar Matevž Frangež. Za jubilejno konferenco so poročanje o družbeni odgovornosti kot rdečo nit izbrali, ker brez primerno celovitega poročanja o družbeni odgovornosti ni pregleda nad aktualnim stanjem niti slike, kaj je še treba narediti. »Korupcija in druge zlorabe niso mogoče, ko je poročanje dovolj celovito. Torej ni naključje, da je transparentnost/preglednost med načeli ISO 26000 o družbeni odgovornosti takoj za uradno odgovornostjo/pristojnostjo, ki jo povezuje z etičnim ravnanjem,« pojasnjuje ddr. Mulej.
»A družbena odgovornost ni dobrodelnost. Nasprotuje neoliberalni ekonomski teoriji in praksi, ki je v imenu svobodnega trga povsem uveljavila največjo monopolizacijo svetovnega trga v korist enega samega odstotka prebivalstva. Monopoli – poslovni in državni – so največji vir zlorabe vse do svetovnih vojn. In prav njihovo preprečevanje je ena ključnih nalog družbene odgovornosti, zaradi česar jo uveljavljajo svetovne organizacije, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija za standarde in Evropska unija. Slovenija njihovih pobud še ni sprejela, četudi bi strategijo za razvoj družbene odgovornosti morala sprejeti pred najmanj štirimi leti,« opozarja ddr. Mulej.