»Približno pol milijona evrov, kolikor bi jih morali zagotoviti za ta projekt in še energetsko sanacijo telovadnice osnovne šole Prežihovega Voranca, ki je prav tako ne bomo mogli izvesti v letošnjem letu, nimamo kje vzeti. Zadolžiti se ne smemo več, zato nam drugega, kot da se temu odpovemo, ni preostalo,« pravi ravenski župan Tomaž Rožen. Tako muzej kot telovadnica sta, pravi, žrtvi zmanjšanja povprečnine občini, kar je eden od ukrepov za zmanjšanje javne porabe države.
Želeli popestriti turistično ponudbo
Spomnimo, da so muzej nameravali obnoviti do septembra letos, za kar so decembra z ministrstvom za kulturo tudi že podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove in ureditve. Občina Ravne se je lani namreč prijavila na tretji javni razpis v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 in bila pri tem tudi uspešna. Kot je povedala Anita Potočnik Slivnik, vodja projekta in višja svetovalka v uradu za razvoj in investicije na občini Ravne, bi obnovili krčilno kovačnico, imenovano »štauharija«, stanovanjski objekt oziroma »personal« ter laboratorij. »Vsi ti objekti so pomemben del stavbne in tehniške dediščine železarske tradicije ter so neločljivo povezani z razvojem železarstva in jeklarstva na Koroškem in v Sloveniji nasploh. Gre za enega redkih avtentično ohranjenih industrijskih kompleksov s konca 19. in začetka 20. stoletja pri nas. Značilna arhitektura ter ohranjena delovna orodja in naprave pa uvrščajo to območje na seznam naše najkvalitetnejše tehniške dediščine,« je načrtovani projekt opisala Potočnik-Slivnikova.
Vse objekte in kompleks je občina Ravne že razglasila za tehniški spomenik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je predlagal, da se omenjeno območje uvrsti med kulturne spomenike državnega pomena. Z obnovo objektov na varovanem območju nekdanje železarne na Ravnah so želeli razširiti turistično ponudbo in povečati privlačnost ne le samih Raven, temveč vse koroške regije. »Trenutno pa je usoda projekta nejasna in odmaknjena v prihodnost. Seveda nam je žal, saj skoraj milijon evrov ni malo denarja. Če bomo želeli v prihodnosti ta denar znova pridobiti, pa bomo seveda morali spet kandidirati na razpisu,« se zaveda župan.
Denar bo namenjen drugim projektom
In kaj se bo zgodilo z denarjem, ki bo zdaj očitno ostal neporabljen in ga je EU že zagotovila? Kot so pojasnili v službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, se bodo evropska sredstva dodelila drugemu projektu, ki je bil ali je sofinanciran z denarjem iz državnega proračuna in je bil prav tako izbran na podlagi pravil izvajanja evropske kohezijske politike. »Slovenija je na podlagi tako imenovanih dodatnih pravic porabe za takšne primere v višini 384 milijonov evrov angažirala dodatne, rezervne projekte, ki bodo zagotovili izkoriščenje evropskih kohezijskih sredstev še do konca letošnjega leta, nekaj malega pa tudi še v začetku prihodnjega,« so še razložili. Na vprašanje, kako pogosto se zgodi, da kdo od projekta odstopi, pa so povedali: »Glede na to, da se skozi projekte EU kohezijske politike v Sloveniji sofinancira več kot 5000 projektov, podobnih primerov ni tako veliko. Se pa to seveda zgodi, saj se upravičenci pri izvedbi srečujejo z različnimi izzivi, od katerih so nekateri hitro rešljivi, drugi pa ne.«