Van Karnebeek je eden od dvanajstih članov izvršnega odbora Heinekena. Ta je neposredno podrejen dvočlanski upravi, ki jo že deset let vodi Belgijec Jean-François van Boxmeer. V Heinekenu je van Karnebeek na ravni skupine pristojen za prodajo, hkrati pa tudi za srednjo in vzhodno Evropo. Nizozemska multinacionalka, ki jo lastniško večinsko še vedno obvladuje družina Heineken, v tej regiji pod različnimi blagovnimi znamkami (Heineken, Amstel, Gösser, Krušovice, Zlaty Bažant…) proizvede skoraj četrtino vseh količin piva, torej okrog 45 milijonov hektolitrov.
To je približno dvajsetkrat več od predlanske proizvodnje Skupine Pivovarna Laško, ki je zdaj ena od Heinekenovih prevzemnih tarč. Nizozemci bodo v naslednjih dneh zaključili tudi skrbni pregled slovenske pivovarske skupine in oddali zavezujočo ponudbo. Z van Karnebeekom smo se pogovarjali v prostorih nekdanje Heinekenove pivovarne, kjer je na policah še vedno mogoče najti knjige o dnevni prodaji piva iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Takrat so v Laškem po prihodu novega lastnika za nekaj let prenehali variti pivo. »To se zagotovo ne bo zgodilo. Heineken kupuje Laško zato, da ga bo obdržal. Konkurenca pa želi Laško kupiti zato, da bo v naslednjih letih z njim zaslužila,« poudarja sogovornik.
Gospod van Karnebeek, preživljate se s prodajo piva. Je to težka služba?To delam že dvajset let in je zabavno. Skrivnost te službe je razumeti, da gre za posel, kjer imaš opraviti z ljudmi. Imeti jih moraš rad, prav tako pa poznati različne kulture.
Je globalizacija olajšala vaše delo, saj vam je omogočila, da pivo pod blagovno znamko z Nizozemske prodajate kjer koli po svetu, ali otežila, saj imajo pivci na izbiro več vrst piva, ne le lokalnih, zato je njihova zvestoba manjša?Ni tako enostavno. Globalizacija in lokalizacija se pojavljata hkrati. Isti potrošnik bo pil heineken na tekmi lige prvakov in pozneje v gostilni s prijatelji pil laško. Prepričan sem, da se to ne bo nikoli spremenilo. Pivo pomeni kulturo. Ljudje pa v času globalizacije dajo večji poudarek svoji lokalni kulturi. So državljani sveta, ampak jim vedno več pomeni tudi vas, iz katere prihajajo. Tudi zato verjamem, da bo položaj Pivovarne Laško na trgu piva v Sloveniji vedno trden.
Tržni delež piva, ki ga v Sloveniji obvladuje Pivovarna Laško, je blizu 90 odstotkov. Kakšen potencial to pomeni za podjetje? In ali ga je dosedanje vodstvo izkoristilo?Slovenija je za nas pomembna, ker ima močno kulturo piva. Pri vas je pivo zelo pomembno. V gostilnah se prepirate, katero pivo je boljše. To sem videl na lastne oči pred časom v novi Unionovi pivnici. To se je pokazalo tudi v krizi, ki je slovenski trg piva prizadela precej manj kot nekatere sosednje države. Laško nas zanima, ker je številka ena v Sloveniji. Ima identiteto in tradicijo. Solidni so tudi pri inovacijah, glede na to, da so se jih lotevali brez podpore večjih strateških partnerjev. Ima pa skupina velik potencial za krepitev znamke, ne znotraj, ampak predvsem zunaj Slovenije. Še vedno ste država, ki jo imajo radi v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Le v Laškem se morajo v celoti osredotočiti na proizvodnjo piva, ne na dogovore z bankami.
Za Laško ste oddali nezavezujočo ponudbo. Tekmujete med drugim z investicijsko družbo Kohlberg Kravis Roberts (KKR). Kako lahko strateški lastniki tekmujejo s finančnimi družbami, ki prevzete tarče ponavadi po nekaj letih prodajo?Lahko me vprašate tudi drugače. Oni kupujejo ceneje zato, da prodajo dražje. To je njihov model. Mi delamo drugače. Kupimo po realni vrednosti in dobiček delamo z rastjo. Prej ali slej pa pivovarne, ki so jih kupili finančni skladi, končajo v rokah strateških lastnikov, le da vmes nekdo ustvari še visok dobiček. Komu pa naj jih finančni lastniki sploh prodajo?
Boste torej oddali zavezujočo ponudbo?Da. Vse, kar smo do zdaj videli pri skrbnem pregledu Laškega, nam je všeč, zato gremo naprej.
Cena?Veste, da tega ne morem komentirati. Oddali bomo dobro ponudbo, ker vidimo priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Ne le z zmanjševanjem stroškov, ampak tudi z uresničenjem potencialov. V nasprotju s finančnimi skladi smo mi »fantje iz pivovarske panoge« (»beer guys« v angl., op. p.). Imamo dolgoletne izkušnje s prevzemi, razvijanjem znamk in spodbujanjem rasti.
Vas zanima zgolj nakup 45-odstotnega lastniškega deleža, ki ga prodajajo obstoječi lastniki z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) na čelu, ali tudi dokapitalizacija?Seveda oboje. Dokapitalizacija bo omogočila, da se bo v Laškem fokus od bank vrnil k pivu. Za nas so banke le dobavitelji, saj si pravila postavljamo sami. Sem pa presenečen, kako močna je še vedno Pivovarna Laško kljub vsem pretresom.
Želite v paketu še vedno kupiti tudi Radensko?Mislim, da je za zdaj še v paketu. Radenska je bila pred časom prodana Kofoli (gre za posel z odložnim pogojem, op. p.), pri čemer gre za ločen dogovor, ki ni povezan s tem, kar delamo zdaj. Utemeljeno pa je sklepati, da Radenska ne bo več del Skupine Laško. Kar zadeva Delo, bomo vsako odločitev dobro premislili.
Kakšni so vaši načrti z Laškim? Boste zaprli katero od obeh pivovarn, ki delujeta le s polovično zmogljivostjo?Ne, ker to ne bi bilo dobro za obe znamki. Pivo niso športni copati ali iphone, pri katerih je ljudem vseeno, na katerem koncu sveta jih proizvajajo, ampak nekaj, kar je povezano s tradicijo. Za ljudi je še kako pomembno, kje se dela pivo. Obe pivovarni, še posebej Union, sta tudi s tehničnega vidika zelo dobri. Vemo, kako je mogoče učinkovito voditi pivovarno, četudi ni polno zapolnjena. Lahko si učinkovit tudi brez polne zasedenosti, kar dokazujemo s pivovarnami v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Heineken bo pomagal zapolniti zmogljivosti v slovenskih pivovarnah. V Laškem in Ljubljani bomo polnili tudi piva heineken, desperados, affligem, strongbow gold, staropramen ali več drugih znamk. Edini pogoj je, da mora biti posamezna pivovarna na dolgi rok dobičkonosna. Čez čas, v več letih, se bo število zaposlenih zagotovo znižalo, saj bosta obe pivovarni produktivnejši. Ampak do tega bi prišlo tako ali drugače, brez nas ali z nami.
Se bosta blagovni znamki Laško in Union »utopili« v Heinekenu?Ne. Lokalnih znamk nikoli ne zamenjujemo z našimi. Znamki Laško in Union v Sloveniji lahko sobivata z znamko Heineken. Razumemo tradicijo. Za našo panogo so značilna prevzemanja, saj je pivovarno težko zgraditi iz nič. Za nas so lokalne znamke, kultura in navade ključne za uspeh. Heineken je le smetana na torti. Ključne so za to, da jih vzgajamo in delamo močnejše.
Skupina Laško je v zadnjih letih trg zasula s številnimi blagovnimi znamkami. Je to dobra strategija ali pa se je pametneje osredotočiti na nekaj močnejših znamk in vlagati vanje?Potrošniki imajo radi izbiro, zato jim moraš ponuditi portfelj znamk. V jedru pa morata biti Laško in Union. Tudi sami vodimo posel tako.
Če boste prevzeli Laško, boste imeli v lasti pivovarne v Linzu, Ljubljani, Laškem in Karlovcu, prav tako družbo Rodić MB v Srbiji. Boste na tako majhnem območju potrebovali toliko distribucijskih centrov, skladišč, polnilnic…?Razdalje niti niso tako majhne, sploh če moraš pivo dobavljati v zelo oddaljene in hribovite kraje. Smo pa zdaj omejeni pri proizvodnji pločevink, kjer potrebujemo večje zmogljivosti. Tudi zato verjamem, da bomo v Laškem proizvajali pivo še za druge trge.
Pred vstopom v Slovenijo ste verjetno naredili skrbni pregled našega poslovnega okolja. Ste se srečali s predsednikom vlade ali kakšnim ministrom?Le z vsemi pomembnejšimi delničarji, ne sodelujemo pa v političnih kampanjah. Naši načrti govorijo sami zase.
