Čeprav je od tega gomolja, ki je precej brezokusen, odvisno milijone ljudi, je sama rastlina strupena, saj izloča strupen beli mleček. V gomolju pa je veliko cianida, zato so v deželah, kjer se prehranjujejo z manioko, razvili metode, kako izločiti strup – največkrat gomolje preprosto namakajo v vodi.
Rastlina izvira iz brazilskih pragozdov, kjer so jo za prehrano uporabljali že pred 10.000 leti. Upodobitve manioke so pogoste v umetnosti južnoameriških Indijancev. Okoli 5000 let pred našim štetjem se je razširila še v Srednjo Ameriko in na Karibsko otočje. Kolumbu so na Karibih postregli prav s palačinkami iz manioke. Ker uspeva v tropskem okolju, jo pogosto imenujejo tudi kruh tropov. V Afriko so jo prinesli Portugalci v 16. stoletju. Od tedaj je osnova afriške prehrane in povprečno pridelajo sto milijonov ton manioke na leto. Gomolje manioke se lahko kuha kot krompir, cvre ali peče, večinoma pa jih posušijo in zmeljejo v moko. Iz manioke varijo tudi alkoholne pijače, denimo afriško pivo kasiri.
