Kako gledate na slabo stanje Krima na rezultatskem in drugih področjih?

Res mi je žal, ker se to dogaja. Prav tako mi je žal, ko pridem v Stožice in vidim, da čedalje manj ljudi hodi na Krimove tekme. Dvorana je skoraj prazna, prizor je grozen. A razumem, da je gledanost padla, saj ni več tako kakovostne ekipe in vrhunskih rezultatov. Upam, da se bo to uredilo, stabiliziralo in vrnilo v normalo.

Tudi vam je Krim ob lanskem odhodu ostal dolžan precej denarja. Ali izpolnjuje dogovorjene obroke?

Smo v dogovorih in začeli so izplačevati. Ne točno ob dogovorjenih datumih, a vendarle, haha. Verjamem, da bo ves denar nekoč izplačan.

Bolj kot tekmo s Krimom si boste gostovanje v Ljubljani zapomnili po drami ob pristanku letala na Brniku.

Bilo je grozno. Zaradi močnega bočnega vetra letalo ni moglo pristati na Brniku. Zato se je znova dvignilo, krožilo dvajset minut in nato pristalo z druge strani. Jaz se letenja ne bojim, a me je bilo vseeno strah. Skoraj vse je zajela panika, številne soigralke, ki imajo že tako težave z letenjem, so imele močne travme.

Drugače kot v Krimu je v Vardarju, kjer vam po zaslugi bogatega Rusa Sergeja Samsonenka nič ne manjka.

Vse je na vrhunski ravni. Imamo verjetno najboljše pogoje v Evropi: novo dvorano, fitnes, poleg dvorane je nov hotel Rusija, restavracija, kjer se prehranjujemo, center dobrega počutja, igralnico za otroke, kjer lahko pustim sina, ko sem na treningu...

A zakaj Vardar kljub vrhunskim pogojem in kadru ne blesti?

Ekipa je precej nova, zato potrebuje čas, da se uigra, da se igralke spoznamo in navadimo druga na drugo. Upam, da se bomo dvigovale iz tekme v tekmo in da bomo na pravi ravni takrat, ko bo to najbolj potrebno – najprej v četrtfinalu in potem na sklepnem turnirju najboljše četverice. Lani je bil Vardar tretji v Evropi, vsi pa verjamemo, da smo se sposobni tudi letos uvrstiti na sklepni turnir. Vrhunske pogoje imamo, upam, da bodo kmalu takšni še rezultati.

Samsonenko je januarja za svetovalca trenerja pripeljal Danca Kima Rasmussena, zdaj je v tej vlogi njegov rojak Jan Pytlick.

Rasmussen je bil v klubu le dobre tri tedne, od sredine februarja pa je Pytlick. Lastnik in sponzor Samsonenko se je odločil, da bo Pytlick pomagal in svetoval glavni trenerki Indiri Kastratović in pomočniku Urošu Bregarju. Zaenkrat to deluje dobro in mislim, da je že bolje, kot je bilo. Danec se je nedavno začel vključevati še v treninge in jih zdaj že bolj ali manj vodi, tekme pa Kastratovićeva.

Vaš mož Vuk igra rokomet v Vojvodini, sin Luka je z vami v Skopju. Kako to usklajujete?

Mož, ki je lani igral v Slovanu, je v Novem Sadu, s sinom sva v Skopju, zaradi rokometnih obveznosti pa je usklajevanje težko. A se znajdemo in kombiniramo po najboljših močeh.

Kako pa usklajujete rokometne in družinske obveznosti v Skopju?

Nimam težav. Luka je star tri leta in razume, da ima mama treninge, tekme in potovanja. Tako je tudi vzgojen in vajen, tako da ni preglavic. Verjetno je takšen tudi zato, ker se je moral prilagoditi, je bil prisiljen v to. Ko imam trening, ga dam v igralnico in ga pazijo. Ko grem na tekme, imam varuško, poleg tega pa ima nekdanja igralka in zdajšnja športna direktorica kluba Tanja Medved približno enako staro hčer in včasih ona pazi oba. Luka hodi tudi v vrtec, poleg slovenščine zna bolj ali manj še makedonsko, srbsko in angleško. Že zdaj je mali poliglot, čeprav jezike malo meša, a ga je prijetno in zabavno poslušati. Rad je v Makedoniji, rad gre tudi v Slovenijo in Srbijo. Srečna sem, da imam takega otroka.

Se dolgoročno vidite v Vardarju?

V Skopju sem se dobro znašla, navadila in prilagodila. Dobro se počutim, a se rada vračam v Slovenijo. V Skopju me moti le zrak, ki je menda najbolj onesnažen v Evropi. Z Vardarjem imam pogodbo še za naslednjo sezono, z možnostjo podaljšanja še za eno. Naslednjo bom zagotovo ostala, za naprej pa bom videla, kaj in kako. Že zaradi sina, ki bo moral potem začeti obiskovati šolo.

Vaša soigralka Robertina Mečevska je nedavno skočila iz petega nadstropja bloka. Kaj se zdaj dogaja z njo?

Že to, da je preživela, je čudež. Padla je na pljuča, iz katerih je potem krvavela, imela je veliko zlomljenih reber ter poškodovano hrbtenico. Nismo vedeli, da ima psihične težave. Zdaj je imela še zadnjo operacijo in zdravniki menijo, da bo telesno povsem okrevala. Kako bo to vplivalo na njeno psiho, pa ne ve nihče.