Na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju je bilo včeraj državno tekmovanje v ekokvizu za srednje šole. Tudi letošnji temi sta bili zanimivi in aktualni. Dijaki so se namreč pomerili v znanju iz čebelarstva, ki predstavlja pomembno gospodarsko panogo, in iz energije, ki je tudi po mnenju nacionalnega koordinatorja projekta Ekošola Gregorja Cerarja zimzelena tema. Cerar je hkrati zelo zadovoljen, da je število sodelujočih na ekokvizih za osnovne in srednje šole vsako leto večje. V Celju se je namreč zbralo kar 223 dijakov iz 45 slovenskih srednjih šol.

Med gimnazijci se je najbolje odrezala Anica Ficko iz Prve gimnazije Maribor, med dijaki srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja je največ točk osvojil Matej Križanec iz Srednje kemijske šole Ruše, med dijaki srednjega poklicnega izobraževanja pa je bil zmagovalec kviza Matej Dolar iz Srednje lesarske šole Ljubljana.

Nad izbiro letošnje teme je bil navdušen tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je po tekmovanju pred šolo pomagal posaditi lipo. Sadika je bila sicer namenjena predsedniku države Borutu Pahorju, vendar jo je ta z veseljem poklonil učiteljem in dijakom srednje šole za gostinstvo in turizem. Gre pravzaprav za vseslovensko akcijo Človek posadi, čebela opraši, ki jo je organizirala Čebelarska zveza Slovenije skupaj s podjetjem Medex. Nekaterim visokim slovenskim državnim predstavnikom so namreč podarili 250 sadik medovitih rastlin.

Minulo leto kruto za čebelarje

Čebelarji si zagotovo najbolj od vsega želijo, da se nikoli več ne bi ponovilo lansko katastrofalno leto. Tudi najstarejši čebelarji ne pomnijo, da bi kadar koli pridelali manj medu kot lani, ko so morali praktično po vsej Sloveniji čebele hraniti s sladkorjem, saj v naravi zanje ni bilo dovolj hrane. Koliko čebeljih družin je umrlo čez letošnjo zimo, bo znano šele čez približno dva tedna. Kot pravi Boštjan Noč, se bojijo, da bodo izgube višje od 30 odstotkov. Kljub temu da postaja čebelarjenje vedno zahtevnejše, pa je na srečo število čebelarjev vse večje. Vedno več je začetnikov, pada tudi povprečna starost čebelarjev.

Gradivo in vprašanja za včerajšnje tekmovanje je pripravila vodja ekokviza Lea Janežič. »Čebel doslej še nismo obravnavali, čeprav so zelo pomembne za naše okolje, poleg tega se ta tema vsebinsko dopolnjuje z energijo in lesom. Ali so bila vprašanja težka, morajo povedati dijaki, sicer pa sem prepričana, da tovrstna tekmovanja mladim samo koristijo. Zagotovo jim pomagajo, da lažje opazujejo okolje in da so pozorni na to, kar se dogaja okoli njih. Seveda se med pripravami veliko novega naučijo,« pravi Janežičeva.

Mladi so si širili obzorje

Mladi so že pred nekaj meseci izvedeli, kaj bosta letošnji temi. Dobili so gradivo in testna vprašanja, tako da so se lahko dobro pripravili. »Vedno izberemo aktualne teme oziroma takšne, ki se dajo osvetliti še z drugih zornih kotov. Želimo si namreč, da bi bil ekokviz nadgradnja nekaterih že obstoječih učnih vsebin, vendar z drugačnim pristopom. Letos smo poleg energije izbrali čebele, za katere vsi vemo, kako pomembne so. Poznamo tudi težave, s katerimi se srečujejo čebelarji doma in v tujini. Problemom, povezanim z izumiranjem čebeljih družin in uporabo pesticidov, bi zagotovo morali namenjati še več pozornosti,« meni Cerar.

Čeprav so bila menda vprašanja za večino dijakov kar precej težka, pa se je Matija Sirk iz drugega letnika Gimnazije Litija na ekokvizu dobro znašel. »Meni se ni zdelo težko, čeprav sem se pripravljal samo tri dni. Čebelarstvo me namreč že dolgo zanima. V osnovni šoli sem obiskoval čebelarski krožek, poleg tega se mi zdi, da mi je na tekmovanju zelo prav prišlo širše splošne znanje,« se je pohvalil gimnazijec.

Tudi Cerar pravi, da pridejo na državno tekmovanje predvsem tisti mladi, ki imajo željo, motivacijo in so tudi sicer dobri dijaki. »Zelo sem bil vesel, ko mi je učiteljica, ki svoj poklic opravlja že 25 let in se ljubiteljsko ukvarja z čebelarjenjem, dejala, da je doslej mislila, da ve o čebelah praktično vse. Ko pa je prebrala gradivo, je hitro spoznala, da se lahko še marsičesa nauči. Takšne pohvale nam res veliko pomenijo,« je še pristavil Gregor Cerar.