Tako. Za petek zvečer so nam odpovedali rezervacijo za štiri osebe samo zato, ker ne prodajamo morskih datljev oziroma prstakov, ki so zaščiteni. Nekako bi še lahko razumel, da gostje po prstakih občasno povprašajo, četudi je prodaja teh prepovedana in večina gostov – vsaj po mojih izkušnjah – to dobro ve, ampak da so prstaki pogoj za obisk v restavraciji… Zavedati se moramo, da se z nabiranjem teh podolgovatih rjavih školjk, ki živijo v obalnih stenah celotnega Sredozemskega morja, severnega Atlantika in Rdečega morja, dela ogromna škoda na morskem dnu. Da morski datelj zraste pičlih 12 centimetrov, potrebuje kar 80 let! Mar morajo biti prepovedane stvari najbolj zaželene? Zakaj nekaterim ni mar za ceno, ko gre za prepovedane sadeže? Mar podvodni morski svet ni dovolj pisan in nam ne ponuja že tako zelo širokega izbora morskih specialitet?
Prav zanima me, kje, v katerih gostinskih lokalih in restavracijah, jih gostje še vedno dobijo. Ker očitno jih nekje še dobijo. Kako to, da jih ponekod še vedno prodajajo, četudi jih ne bi smeli? Kdo so tisti, ki jih od tega početja očitno ne odvrnejo ne morala, ne morebitna visoka denarna kazen in ne misel na prihodnost naših otrok? Mar lahko potemtakem gostje v restavracijah naročijo in dobijo še kaj drugega, seveda prepovedanega? Morda droge ali orožje? Dajmo vsaj mi, gostinci, četudi v teh – tudi za nas – težkih časih, ohraniti pokončno držo in reči »ne«. Ne smemo dopustiti, da je denar (še vedno ali celo vedno bolj) sveta vladar.