Franc Šemrl I. ( 1866-1951 )
Okna tedanjega časa so bila enostavna z odpiranjem navzven. Krilo in okvir sta bila sestavljena z enostavno mizarsko vezjo, ki je bila v vogalih ojačena z lesenim žebljem. Običajno so bila okna predeljena z lesenimi prečkami, vgrajena pa so bila 3 mm stekla. Okna so izdelovali iz macesnovega lesa, ki so ga površinsko obdelali z lanenimi olji.
Franc Šemrl II. ( 1898-1956)
Franc predstavlja drugo generacijo družinskega podjetja in obrt prevzame od očeta leta 1929. Delavnica je bila v hiši Planina 65, kasneje, ko je leta 1947 kupil kombinirani mizarski stroj, pa je najel prostore v sosednji hiši, kjer je danes bife ''Nad Velbi''. Z več pomočniki in vajenci je izdeloval stavbno in ostalo pohištvo. Naročniki so prihajali s širšega območja Planine, Rakeka in Logatca.
V takratnem obdobju so izdelovali tako imenovana ''škatlasta okna'', ki jih lahko srečamo še danes. Okno je imelo notranje in zunanje krilo, ki se odpira navznoter. Vmesni leseni podboj je povezoval obe krili, zato se okno imenuje škatlasto. V pogosto prečno razdeljena krila je bilo vgrajeno 3 ali 4 mm steklo. Vmesni prostor med kriloma je predstavljal glavno izolacijsko cono okna, v katerega še niso bila vgrajena tesnila. Faktor prehodnosti Uw škatlastega okna je bil 3,0-3,5 W/m2K. Okna so izdelovali najpogosteje iz lesa smreke. Za površinsko obdelavo pa so uporabljali pokrivne oljne barve.
Franc Šemrl III. ( 1931)
Zgodovino tretje generacije mizarjev začne Franc leta 1956, ko kot mlad fant prevzame obrt po pokojnem očetu. Leta 1976 se je iz dveh delavnic preselil v novozgrajeno delavnico v Planino 189a v Kačji vasi. Delavnica velikosti 300 m2 je bila sodobno opremljena z novimi stroji za izdelavo oken in ostalega pohištva. V delavnici je bilo zaposlenih več delavcev, stalno pa so se izobraževali tudi mizarski vajenci, ki so prihajali iz okoliških krajev. S stavbnim pohištvom je opremljal individualne hiše na širšem območju Postojne, veliko oken tedanjega obdobja pa je bilo vgrajenih tudi ob slovenski obali.
Izdelovali so vezana okna z dvema stekloma. Krilo debeline 56 mm sta sestavljala dva, med sabo s posebnim okovjem vezana okvirja. Krili sta se lahko odprli, tako da je bilo omogočeno čiščenje notranje strani stekla. Na oknih so že uporabljali enojno tesnilo in okenski odkapnik. Vidno okensko okovje je omogočalo kombinirano odpiranje krila. Faktor prehodnosti Uw vezanega okna je bil 2,4 W/m2K. Okna so izdelovali iz smreke, macesna, mahagonija in ostalih tropskih lesov. Velik razvoj je bil opazen tudi pri površinski obdelavi oken, kjer so uporabljali premaze na osnovi topil.
Franci Šemrl IV. ( 1961 )
Po upokojitvi očeta prevzame Franci obrt leta 1989. Obdobje zaznamuje specializacija izdelave stavbnega pohištva in tehnološka posodobitev delavnice, ki se je spremenila v sodobno podjetje. Leta 1994 je opremil delavnico z novimi stroji in orodji za izdelavo oken debeline 68 mm z dvojnim termopanskim steklom in uporabo vodnih premazov. Od leta 2004 do 2009 pa so bili zgrajeni novi objekti : kotlovnica, lakirnica, sušilnica, razrezovalnica in nova strojna delavnica. V novem objektu je bila postavljena najsodobnejša računalniško vodena tehnologija za izdelavo stavbnega pohištva različnih profilov. Kot eden prvih proizvajalcev v Sloveniji je na trgu ponudil stavbno pohištvo s standardno štirisistemsko površinsko obdelavo. V začetku je zaposloval dva delavca, kasneje s povečanjem proizvodnih prostorov pa tudi do dvajset. Izdelki se prodajajo na območju Slovenije, Avstrije in Italije. V letošnjem letu je Franci Šemrl prejel priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za podjetniški uspeh leta.
Zadnje obdobje zaznamuje velik razvoj oken tako na področju energetske učinkovitosti kot na področju vgrajenih materialov. Sodobna okna naj bi imela faktor prehodnosti Uwpod 1,2 W/m2K, mejna vrednost za pasivno okno pa je 0,8W/m2K. Mizarstvo Šemrl ima v programu široko ponudbo lesenih, alu-les in pasivnih oken. Leta 2012 je bilo razvito pasivno okno debeline 92 mm za katerega ima podjetje certifikat inštituta Passivhaus.
