Dvoboj alpskih smučark Tine Maze in Anne Fenninger se nadaljuje in prav vsaka tekma prinese nov preobrat. Potem ko je po sobotnem smuku znova kazalo bolje Avstrijki, ki je vodstvo Slovenke v boju za veliki kristalni globus zmanjšala na vsega 24 točk, ji je 24 ur kasneje najboljša slovenska športnica vrnila milo za drago in po superveleslalomu prednost znova dvignila na 44 točk.
Izkupiček obeh v Garmisch-Partenkirchnu je bil identičen, po eno drugo in tretje mesto, na zmagovalki preizkušenj, Liechtensteinko Tino Weirather v smuku in Američanko Lindsay Vonn v superveleslalomu, pa so mediji večinoma kar »pozabili«. Tina Maze pred nedeljskim superveleslalomom gotovo ni imela mirnega spanca, vedoč, da se lahko zbudi v jutro, zadnje kot številka ena ženskega smučanja v letošnji sezoni. Bila je zaskrbljena, a vseeno optimistična: »Borila sem se, ni pa to bila dobra vožnja, daleč od tega. Ni energije s svetovnega prvenstva, ker je pritisk zelo velik, potem sem pa še nerodna na startu in imam težave vse to odmisliti, se boriti, napadati, biti sproščena in ne misliti na nič. Imam eno težko situacijo, upam, da jo obrnem že jutri v lažjo. Mislim, da gredo stvari v pravo smer.« Da je Tina pod velikim pritiskom, je potrdil tudi vodja ekipe Andrea Massi, ki pa svoji izbranki zaupa: »Če Tina misli, da gredo stvari v pravo smer, potem bo že tako. Če bi rekel, da nas ni strah, bi bila to laž. Logično je, da nas je strah. Moški, ki govorijo, da jih ni strah, so mogoče boljši od mene. Strah je nekaj, kar je prisotno – lahko ga obvladaš, nadzoruješ, a obstaja.«
In kako se strah premaga, je Črnjanka demonstrirala na vso moč. Ko je v nedeljo s številko 17 prečkala ciljno črto, se je na velikem ekranu zasvetila številka ena. Ta se je sicer po smučanju Vonnove spremenila v dve, a kar je bilo najpomembneje, ista številka je ostala tudi po nastopu Fenningerjeve. Težko si je predstavljati, kako gromozansko breme je padlo s Slovenkinih ramen. »Bila sem dosti bolj sproščena. Včeraj (v soboto, op. p.) je bil težek dan, treba se je bilo resetirati, malo zjokati in potem si kot nov,« je bila nasmejana Tina – progo je postavil njen trener Valerio Ghirardi, sama pa je glede na direktno postavitev kot favoritko številka ena omenjala prav Vonnovo – ki pot do končnega slavja vidi v tem, da nima težav sama s sabo: »Cilj do uspeha je, da si sproščen, da ne čutiš strahu, imaš dobre noge in nimaš treme, ki jo imam še vedno po vseh teh letih. Res zanimivo, še vedno imam tremo. Dobim občutek, kot da nekaj izgubljam, in tega se ustrašim, strah pa ti da mehke noge.«
Do konca svetovnega pokala, zadnja tekma bo v Meribelu 22. marca, bo še šest zahtevnih preizkušenj, ob smuku in superveleslalomu še po dva veleslaloma in slaloma, prav slednja pa sta velika priložnost Tine, saj njena tekmica v vijuganju med gosto posajenimi vratci ne blesti; še več, slalomske tekme je pogosto celo izpustila, kar pa tokrat ne gre pričakovati.
Ob robu dvoboja Maze – Fenninger je svojih pet minut dočakala Ilka Štuhec. Na progi Kandahar je imela na smuku le en cilj, preboj med elitnih 25, ki bodo nastopile na finalu svetovnega pokala. S petim mestom je prve stopničke zgrešila za 15 stotink, a zastavljeno uresničila. Prešeren nasmeh je bil razumljiv: »Razmere za smučanje so bile idealne, podobno kot moja številka ena. Nisem smučala brezhibno, a dovolj hitro za najboljši izid sezone in uvrstitev v finale.« Dan kasneje je bila na superveleslalomu le 22.