Ministrstvo za zdravje je na razpisu za nadaljevanje del pri novi ljubljanski urgenci izbralo drugega najcenejšega ponudnika, SGP Pomgrad, ki bo urgenco gradil za 22,35 milijona evrov z DDV. Ponudbo cenejšega Kolektorja Kolinga (njegova cena je znašala 21,76 milijona evrov z DDV) so na ministrstvu izločili kot nepopolno. V Kolektorju Kolingu po prvem pregledu odločitve ministrstva ocenjujejo, da ni bila v skladu z zakonodajo o javnem naročanju, je včeraj povedal direktor podjetja Tine Vadnal. O pritožbi se še niso dokončno odločili, je pa verjetna.
Ne glede na vnovično oddaljevanje del, ki ga lahko prinesejo revizijski zahtevki, pa je pri projektu nove ljubljanske urgence oziroma širšega diagnostično-terapevtskega središča (DTS) še veliko negotovosti. Mnoge ključne težave, ki otežujejo zdravljenje urgentnih bolnikov, bodo tudi po končani drugi fazi gradnje ostale.
Izgubljanje dragocenih minut
V del urgence, ki ga bodo v okviru aktualnega naročila dogradili in zajema le okoli tretjino bodoče nove urgence, se bo lahko preselila internistična prva pomoč. Vanjo med drugim prihajajo bolniki ob hudih poslabšanjih kroničnih bolezni. Na travmatološki urgenci, kjer imajo prav tako hude težave z zastarelimi in prenatrpanimi prostori, pa na boljše razmere za zdaj še ne morejo računati.
Vodja urgentnega kirurškega bloka asist. dr. Anže Kristan se boji, da bo urgenca po fazi gradnje, ki se obeta, v politiki obveljala za bolj ali manj dokončan projekt. To bi bilo za bolnike zelo slabo, saj je sedanje prostore travmatološke urgence že zdavnaj povozil čas. Ne gre le za nove zidove in lepše prostore, je poudaril Kristan, ampak za možnosti zdravljenja. »Po manjših posegih bolnikov ne moremo opazovati, preden bi jih mirno odpustili domov, saj za to enostavno nimamo prostora. Ambulant za preglede je premalo, premalo pa je tudi reanimacijskih prostorov za najhuje poškodovane. Poleg tega je za vso diagnostiko, ki je osnova zdravljenja, bolnike treba prevažati po hodnikih in med nadstropji, s čimer se izgublja dragocen čas. To za najtežje bolnike pomeni izpostavljanje nepotrebni nevarnosti,« je opozoril. Z dokončanjem celotnega projekta bi dobili tudi primernejše operacijske dvorane s sodobnejšo opremo, je dodal.
Manjkajo tudi prostori za usmerjanje pomoči na terenu
Del projekta DTS, ki za zdaj ostaja v megleni prihodnosti, so tudi novi prostori za dispečersko službo. Ta s sprejemanjem klicev, postavljanjem prioritet in razporejanjem ekip skrbi za nujno pomoč na terenu. Ministrstvo za zdravje jo namerava skupaj z reorganizacijo nujne pomoči v Sloveniji še letos zastaviti na novo, v Ljubljani pa naj bi v prihodnje odločali o usmerjanju ekip za velik del Slovenije.
Prostorskih pogojev in opreme za to še nimajo, je pojasnil vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink. Ne glede na to, ali bo center v prihodnje deloval v okviru DTS ali se bo ministrstvo odločilo za kakšno drugo rešitev, pa bodo potrebni razpisi za nakup opreme in informacijsko podporo dispečerske službe. Novi dispečerski center za bolnike prinaša številne prednosti. Med drugim bodo imeli v njem celovit pregled nad nujnimi primeri na terenu, pričakuje Fink: »Danes gre k bolniku ekipa, ki je za tisto območje geografsko pristojna, ne pa tista, ki mu je najbližja. Delo ekip danes ni dovolj povezano in koordinirano.«
Šest let zamude
Nejasnosti in zamude niso pri ljubljanski urgenci nič novega. Gradnjo, ki so jo začeli leta 2007, so na ministrstvu za zdravje ustavili leta 2009, ko bi morala biti glede na prvotne načrte že dokončana. Sprva je urgenco gradil konzorcij SCT, Vegrada in GPG, a so na ministrstvu za zdravje pogodbo z njim prekinili, hkrati pa so se mnoge rešitve pri projektu izkazale za neprimerne ali predrage. Zamrznitev gradnje, ki glede na napovedi ministrstva za zdravje ne bi smela biti daljša od enega leta, se je zavlekla, namesto sodobnih prostorov pa imajo sredi največje slovenske bolnišnice še vedno ogromno speče gradbišče.
Na razpisu za nadaljevanje del leta 2013 je ministrstvo za zdravje kot neustrezni ocenilo obe ponudbi, Gorenjevo in ponudbo Kolektorja Kolinga. V državni revizijski komisiji so ugodili pritožbi slednjega, ministrstvo za zdravje se je moralo ponovno lotiti priprave razpisa. V vmesnem času je največjo slovensko urgenco prehitel projekt gradnje desetih urgentnih centrov po Sloveniji, ki ga bodo v nasprotju z ljubljansko urgenco, odvisno od državnega proračuna, večinoma pokrila evropska sredstva. Čeprav so se dela začela bistveno kasneje kot v Ljubljani, v Brežicah in Mariboru tako nujne bolnike že zdravijo v sodobnih prostorih.