V okrepčevalnici ob vznožju Velike planine je bilo do zdaj lepo posedeti predvsem poleti, ko je bil čakajočim na nihalko, ki jih bo popeljala v planinski raj, na voljo urejen gostinski vrt. Žal pa jim tam kaj več od osvežilne pijače in sladoleda niso ponujali, saj okrepčevalnica, ki je bila sprva zamišljena kot čakalnica za potnike in resnici na ljubo nikoli ni imela preveč mikavnega videza, ni imela niti kuhinje. Do začetka tega leta, kajpak.
Zdaj tam piha čisto nov veter. Obiskovalci, ki so prej tudi v zimskem času množično čakali na nihalko kar na prostem, po prenovi okrepčevalnice, ki so jo skladno z njeno novo podobo in vsebino preimenovali v gostilno Pod žičnico, radi vstopajo, zapuščajo pa jo zelo zadovoljni. Družbi Velika planina je v pičlih dveh mesecih uspelo nekdanji čakalnici dati bleščeče svetlo in prijetno domačno podobo, ji dodati kuhinjo in na jedilni list zapisati jedi, ki razmigajo brbončice že ob prebiranju. Na njem so se namreč znašle izbrane lokalno obarvane avtorske jedi, ki jih je mogoče okusiti le tu in nikjer drugje – tradicijo in sedanjost Velike planine so povezale z že uveljavljenimi Okusi Kamnika in tuhinjskega zaledja.
Vse izbrane jedi so avtorske
»Prijetno domačo gostilno s pristnim kaminom smo odeli v macesnov les,« razlaga vršilec dolžnosti direktorja družbe Leon Keder. Doda, da so v gostilni, kjer je prostora za 40 gostov, na poletnem vrtu pa še za nadaljnjih sto, poskrbeli tudi za televizijo za športne navdušence, dodali pa so še informacijski zaslon na dotik s številnimi informacijami o planini. Še pomembneje je, nadaljuje Keder, da so se hkrati s prenovo prostorov lotili tudi prenove oziroma načrtovanja izbranega jedilnika. Za pomoč pri zagonu kuhinje so zaprosili izkušena kuharja iz kuhinje Tejani, ki sta se s podobnimi izzivi že spopadala v drugih okoljih.
Z rezultatom so bili več kot zadovoljni, razloži Keder in doda, da je v pripravi sodeloval tudi njihov mladi kuhar Andraž Močnik, ki sta mu kuharska kolega pomagala do potankosti izpiliti nove spretnosti. »Ozrli smo se po tradiciji, izhodišče za katero se je kar samo ponujalo v že uveljavljenih Okusih Kamnika in značilnih surovinah iz bližnje okolice,« je razložil Jani Jurgovič in izpostavil, da so avtorske vse jedi, ki jih bodo stregli le v gostilni Pod žičnico. »Naš popolni burger, ki mi je še zlasti pri srcu, nima nič skupnega z običajnimi hamburgerji,« pojasni in razloži, da je njihov burger iz domače govedine in brez konzervansov, da tudi bombete pečejo doma, dodajo pa še izvrsten topljeni sir, svežo zelenjavo, zeliščno smetanovo omako in divjačinsko salamo.
Mladi kuhar Andraž Močnik iz Moravč, ki vsak konec tedna razvaja goste gostilne z izbranimi kuharskimi mojstrovinami, prav tako ocenjuje, da je njihov popolni burger zadetek v polno. »Zanj še nihče ni našel slabe besede, a saj je ni nihče našel niti za katero od drugih jedi,« se hitro popravi kuhar, ki ima šest let kuharskih izkušenj. S 14 leti, ob vpisu v srednjo šolo, je začel delati prek študentskega servisa, in sicer v gostilni Kovač v Količevem, nadaljeval pa je v Austria Trend hotelu v Ljubljani. Pravi, da najraje pripravlja glavne jedi, zna pa pripraviti tudi vse drugo. Gostje gostilne Pod žičnico najraje naročajo moderno tuhinjsko postrv ali hrustljava svinjska rebrca s prilogo. Tuhinjsko postrv bogati okusen peteršiljev pire z zvezdastim janežem in sladko vinsko omako iz šalotke. Hrustljava svinjska rebrca teknejo tudi zaradi praženega krompirja in pisane barvne kombinacije sezonske zelenjave. Priljubljen je tudi ocvrti zrezek velika planina, nadevan z jurčki, domačo skuto in divjačinsko salamo.
Goveja župa iz čajnika
»Najbolj udarna je zagotovo naša sladica sladka planina, ki s svojo podobo spominja na ajdove žgance s kislim mlekom in ocvirki,« preskoči mladi kuhar nekaj jedi z jedilnika in pojasni, da je sladica ponos hiše in da jo je doslej pokusila večina gostov, ki so se pri njih ustavili, pohvalili pa so jo vsi. Postrežejo jo v dveh glinenih latvicah in z leseno žlico. V prvi latvici je hrustljav, a hkrati sočen čokoladni biskvit, potresen s karameliziranimi lešniki, ki spominjajo na ajdove žgance z ocvirki, v drugi pa sladka vaniljeva omaka iz svežega sira in kisle smetane, ki spominja na kislo mleko. Priljubljena sladica, ki obuja spomine na otroštvo, je tudi sladki zdrob s petimi plastmi, nadaljuje Andraž in doda, da marsikdo pri njem sploh ne ugotovi, da je iz zdroba, saj ima zelo poln čokoladni okus. Med sladice so vključili tudi domače skutne štruklje iz gostišča Zeleni rob, saj so po njih obiskovalci že prej pogosto spraševali.
Zakaj je zašel med kuharje, Andraž ne zna drugače pojasniti kot z veliko željo in dejstvom, da si česa drugega preprosto nikoli ni želel, niti si ne zna predstavljati, da bi bil po poklicu kaj drugega. Že kot otrok se je zelo rad smukal po kuhinji in pomagal mami. Pri osmih letih je že kuhal in razvajal domače; zdaj jih zaradi pomanjkanja časa razvaja precej manj, samokritično prizna. Ob sobotah in nedeljah (za zdaj je gostilna Pod žičnico odprta le ob koncu tedna) je vedno pod planino. »Samo da se vse malo bolj uteče, pa jih bom povabil kar sem,« pristavi in si obriše čelo, ko se spomni, kako je malo prej v eni uri postregel kar 30 gostov.
Od toplih predjedi je na jedilniku nove gostilne še kremna polenta z jurčki, zeleni (zaradi zeliščnih drobtin) hrustljavi ocvrti velikoplaninski sir in piščančji kroketi z dvema omakama, ki navdušujejo zlasti otroke. Pri hladnih predjedeh lahko izbiramo med bučkinimi zvitki z dimljeno postrvjo, domačo divjačinsko pašteto z zeliščnim maslom, narezki iz divjačinske suhe klobase z značilnim velikoplaninskim trdim sirom, imenovanim trnič, pa tudi zaseko in hrenom. Kot pravi, vsem tekneta in jih navdušita nenavadna »goveja župa iz čajnika« in nepogrešljiv divjačinski golaž. Stregli bodo tudi vse druge tradicionalne jedi na žlico oziroma enolončnice, ki jih že leta radi okušajo gostje gostišča Zeleni rob na Veliki planini. »Seveda po cenah, ki so dostopne obiskovalcem Velike planine in gostilne sredi gozda ob njenem vznožju,« pristavi Keder in doda, da bi se morala štiričlanska družina z dvema manjšima otrokoma dobro najesti za približno 20 evrov, samostojne glavne jedi s prilogo pa stanejo večinoma okoli osem evrov. Odlične jedi bodo obiskovalci lahko poplaknili z vrhunskimi vini iz Vipavske doline, nefiltriranim pivom iz lesenega soda in slovenskim žganjem znamke Krucefix.
