Na akademiji za glasbo (AG) pripravijo več kot tri koncerte svojih študentov na teden – približno 150 na leto. Novo sezono so začeli februarja, naslednji koncert s Harmonikarskim orkestrom AG in komornimi skupinami s harmoniko pa bo že nocoj v Kazinski dvorani v Ljubljani. Če njihovo Koncertno sezono 2015 izrazimo v številkah, bodo študentje ob pomoči ljubljanske glasbene akademije do konca leta izvedli 65 koncertov in opernih predstav, deset mednarodnih gostovanj in šest sodelovanj, 25 solistov bo nastopilo s simfoničnimi, pihalnimi in komornimi orkestri, 26 bo solističnih recitalov in 13 komornih večerov.
Nujno tudi na oder
Študij teoretskih glasbenih predmetov in posameznih inštrumentov oziroma igranja v komorni skupini bi bil dolgočasen, če ne bi glasbeniki tudi javno nastopali in pridobivali izkušnje na odru, odzive poslušalcev ter tudi kritike – vse to je za nadaljnjo kariero prihodnjih profesionalcev skoraj nujno. Akademija jim omogoča kar nekaj takšnih izkušenj. Od leta 2002 izvajajo tri abonmajske cikle, koncertnega, komornega in solističnega, letos pa so dodali še dva, Studio za novo glasbo in Stara glasba. Operni pevci se od tega študijskega leta naprej tesneje povezujejo s SNG Opera in balet Ljubljana in tamkajšnjim Opernim studiem, katerega izdelek je nedavna izvedba mladinske opere Pastir v novi zasedbi – večinoma s študenti akademije.
Povezovanje s profesionalnimi slovenskimi orkestri je še bolj utečeno. Kot vsako leto so tudi letos na internih avdicijah izbrali najboljše študente, da se preizkusijo kot solisti pri profesionalnih orkestrih. Tako bodo v svoj življenjepis lahko dodali, da so igrali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana ali Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerimi akademija sodeluje v tej sezoni.
»Študentje pozneje pogosto postanejo člani, solisti ali mojstri v teh orkestrih, nekaterim pa uspe prodreti tudi drugam – nekdanjemu študentu rogistu Andreju Žustu je uspelo priti k Berlinskim filharmonikom, kontrabasistu Iztoku Hrastniku pa k Dunajskim filharmonikom,« poudari eden od snovalcev sezone, redni profesor saksofona Matjaž Drevenšek.
Nov festival stare glasbe
Repertoarno bo sezona pestra, program bo segal od baroka do sodobne glasbe. Zlasti se veselijo projekta Bach in the Subways Days (21. marca), ko bo Bachova glasba donela na številnih javnih mestih po svetu, pa recimo izvedbe vseh Sekvenc Luciana Beria (6. maja) v Studiu 14 Radia Slovenija, kar se bo pri nas zgodilo prvič. Eden letošnjih programskih vrhuncev je že mimo – to je bil otvoritveni koncert sezone v začetku februarja, ko je Pihalni orkester AG nastopil pod vodstvom uglednega profesorja iz Nizozemske Jana Coberja, solist na marimbi pa je bil mladi Erik Kranjc. Tisti večer so podelili tudi priznanja in akademijske prešernove nagrade ter štipendijo Yamahinega evropskega glasbenega sklada.
Drugi vrhunec sezone bo aprila, ko bo Simfonični orkester AG z dirigentom En Shaom nastopil v Cankarjevem domu. Solist v koncertu Kabalevskega bo violončelist Sebastian Bertoncelj, ta večer pa bo na sporedu tudi novost Simona Penška, študenta v razredu Uroša Rojka. Triada, skupni projekt ljubljanskih umetniških akademij, bo sledil junija. Osrednji večerni dogodek še načrtujejo – v preteklosti so že uspešno uprizorili operi Orfej in Vojna in mir. Novost sezone bo 1. festival stare glasbe z naslovom MMXV Academia musicæ antiquæ labacensis, ki bo prav tako potekal junija, ko bodo prvič organizirali tudi mojstrske tečaje stare glasbe. Vse njihove koncerte snema Radio Slovenija, nekatere tudi Televizija Slovenija, vstop na dogodke pa je brezplačen (razen na prireditve v Cankarjevem domu).