Vzemimo za primer Celovško cesto. Po podatkih, ki imajo že kar dolgo brado, se po njej vsako jutro v smer centra pelje več kot 18.000 vozil, realna številka pa je še precej višja, saj je bil ta podatek izmerjen pred ljubljansko obvoznico in je na tak način izključil tiste, ki na Celovško cesto zapeljejo z nje, tu pa s(m)o še Ljubljančani, ki jim Celovška cesta predstavlja vsakodnevno glavno smer potovanja. V vsakem primeru govorimo o množici, ki je ne gre kar spregledati, zagotovo pa tudi ne odpraviti z enostavnim zarisanjem rumenega pasu, po katerem lahko vozijo zgolj avtobusi in taksiji. Mnenja, za kako smotrno rešitev se je ta izkazal v letu in pol, so različna, neodvisno od njih pa stojijo nekatera dejstva. Na primer, da se samo na enem pasu za avtomobile ti vsako jutro gnetejo kot kisle kumarice v kozarcu za ozimnico, da je rumeni pas sočasno povsem prazen, kar potovanje z avtobusom resda močno skrajša, a je hkrati za tistih nekaj avtobusov odločno prevelik porabnik prostora, ki bi ga ob omenjenem sočasnem gnetenju avtomobilov morali bolje izkoristiti, in da je »padalcev«, ki so ob takšni situaciji izgubili živce in zapeljali na sosednji pas, vsaj po mojem opažanju sodeč vse manj, saj jih je od takih dejanj odvrnil reden nadzor, zaradi česar je že težko uiti kazni v višini 160 evrov.
V vsakem primeru pa je dejstvo, da je položaj nevzdržen in je že skrajni čas, da se nekaj ukrene. Za začetek, ker infrastrukturne rešitve pač potrebujejo čas in denar, bi lahko čez noč in brez stroškov uvedli pravilo, ki bi po rumenem pasu dovolilo vožnjo avtomobilom, v katerem sta poleg voznika vsaj še dva potnika. In če bo tudi za tem sameval še naprej, celo avtomobilom, v katerih sedi poleg voznika le eden. Tako rešitev poznajo že marsikje, od nje pa bi spet imeli veliko vsi – avtomobilov bi bilo manj, ker bi prišlo do »dogovarjanja« med tistimi, ki se zdaj vozijo sami, pretok bi bil veliko boljši, slabe volje manj, kontrola upoštevanja pravila še naprej enostavna...