»To je bila nepozabna tekma. Navijače bom še kar nekaj časa sanjala. Če tega ne bi doživela, ne bi mogla verjeti, da je na eni smučarski tekmi tako noro vzdušje sploh mogoče. In še deseto mesto! To za nas lep rezultat,« je 21-letno Niko Razinger, tretjo članico slovenske štafete, navduševal zaključek najprestižnejše preizkušnje nordijskih prvenstev v Falunu.
Deseto mesto z Anamarijo Lampič, Katjo Višnar in Leo Einfalt je drugi štafetni dosežek doslej na nordijskih prvenstvih. Nerealno je bilo pričakovati, da se bo najmlajša zasedba na startu približala sedmemu mestu pred štirimi leti na Holmenkollnu (Erženova, Majdičeva, Fabjanova, Jezerškova), a presegle so zgodovinsko 11. mesto v Lahtiju 2001 (Majdičeva, Hižarjeva, Lačnova, Gregorinova). Zdi se skoraj neverjetno, da je bil to šele četrti nastop štafete na nordijskih prvenstvih od uvedbe leta 1954 prav v Falunu.
Najmlajši Anamariji Lampič, 18. slovenski tekačici v vsej zgodovini nordijskih prvenstev, je glavni trener Marko Gracer že zaupal eno od najodgovornejših nalog – tek v prvi predaji. Brutalno hitrem začetku ni bila povsem kos, potrudila se je priteči čim manjši zaostanek (minuta in 35 sekund). »Z mladinskih tekem sem vajena startati prva, ampak tole je bilo pa čisto nekaj drugega. So se zapodile kot svinja v buče. Sem trpela in grizla že od starta, a takega ritma nisem zmogla vzdržati,« je Anamarija Lampič doživljala elitni štafetni krst z 11. časom predaje, s katerim je ohranila vidni stik z italijansko in francosko štafeto, ki je posebej pod drobnogledom v srednjeevropskem prostoru. Slednjega zaznamuje niz tekem celinskega pokala, ki bo konec tedna na Rogli, z izjemo Višnarjeve tudi z vsemi udeleženkami SP in tudi Vesno Fabjan, ki se vrača po operaciji.
Kapetanka Katja Višnar je z devetim časom druge klasične predaje, kar je potem ura pokazala tudi za obe drsalki, štafeto dvignila med deseterico: »Z nastopom smo lahko upravičeno zadovoljne.« Razingerjeva je bila v tretji predaji celo hitrejša od Italijanke Pillerjeve, ki je na torkovi posamični tekmi dosegla 13. mesto, Einfaltova pa se je Italijanki Debertolisovi približala na 15 sekund. »Upala sem, da jo ujamem, a je zmanjkal kakšen kilometer. Želela sem si več boja z ramo ob rami. Podpora s tribun je bila ponovno izjemna. V takem vzdušju sem znova uživala,« je zaključni slovenski nastop, 4 minute in 15 sekund za Norvežankami, doživljala Lea Einfalt. Zanjo je sobotni maraton (30 km) v klasiki še prevelik zalogaj, se pa že veseli drsalne tridesetke na Holmenkollnu na zaključku pokala.
Norvežanke (Wengova, Johaugova, Jacobsenova, Bjoergnova) so se odkupile ne le za poraz v torkovi vremenski tomboli, pač pa so se maščevale domačinkam, olimpijskim zmagovalkam iz Sočija. Sicer so se tekačice srebrne švedske in bronaste finske štafete veselile enako, kot bi zmagale. »Zlato je najlepše, kar se nam je zgodilo po Sočiju. To je pomembno za celotno ekipo. Pred tekmo smo bile zelo živčne,« je priznala Therese Johaug. Za kraljico Marit Bjoergen je to že četrto štafetno nordijsko zlato (2005, 2011, 2013) ob petih norveških zmagah v vsej zgodovini. Ruska (sovjetska) štafeta, ki je dominirala od 1954 do 2001 s 14 zmagami, je bila včeraj šele sedma.
