Zoran pa se je samo (tak porogljivo prisiljen nasmešek stalno prodaja na obrazu) smehljal in rekel: »Če si ti Trnuljčica, potem pa tudi v pravljice ne verjamem več. Meni si enkrat rekla, da sem tvoj princ, in se mi dobrikala, nato pa za tistim tujcem Žanom gledala, a te ni maral!« Ja, Zoran Alenke res ne more, rad ji kakšno zabeli! »Če imate vsi nova imena in ste taki junaki, bom pa še jaz eno izbral. Jasno, da Janez ne more biti pravi za revne, še manj je Alenka reševala kraljestvo, ampak jaz sem manj izbirčen: krojaček Hlaček sem! Saj veste: sedem na en mah!« se je važil Karl. »Hja, sedemkrat si se že z vsemi skregal, in če se kaj zmenimo, si zagotovo sedemkrat besedo požrl. To pa drži,« je bila pikra Ljudmila, ljubkovalno Milči. Vedno nekako skromna in v ozadju se počasi prebija med tiste, ki na koncu odločajo. Janez čisto znori, če je preveč prijazna do Dejana, ki pri junaštvu ni želel zaostajati: »No, pri meni pa ni zadrege! Doma mi vedno rečejo, da če bi bil Tito še živ, bi bilo vsem bolje in bi vsi imeli kruh. Raje kot kruh imam čokolado, še raje pa čevapčiče in menda gredo kot nalašč skupaj s Titom. To je moj junak!« je bil prepričan in postal je malo rdeč v obraz od pomembnosti. »Rdeč si že kot Tito!« mu je zabrusila Ljudmila in dodala, da ona ne potrebuje novega imena, ker je ljudem mila in je v cerkvi slišala, da ta rdeči niso nič prida.
Mali Lukec (malce mu včasih smrkelj iz noska priteče, vedno ga lepo z levim rokavom obriše) bi bil tudi rad junak: »Moj brat je dobil cvek v šoli iz grških junakov. Zdaj se mora učiti, meni so pa grški junaki všeč, ker me brat zmeraj cuka. Če je zaradi njih dobil cvek, prav mu je – jaz sem z Grki!« je bil pameten najmlajši. Le eden je molčal. Miroslav. Kako lepo in pametno ime, kako resen fant. Ko je zavzdihnil, so vsi umolknili, pobič ima veljavo, in potisnil si je očala na nos: »Pa saj ni pomembno ime, pomembno je, kaj delaš in kako. Po tem te ljudje poznajo!« To je torej naš junak, ki se z imeni ne bo igral ali se skrival za njimi, ko se je iz kuhinje oglasilo znano ljubo bitje: »Copatek moj, smeti odnesi dol!« In točno vem, kdaj je meni zamenjala ime…