Zamislite si, da imate parkinsonovo bolezen in v svojem stanju opazite neko spremembo. Namesto da bi se napotili v prepolno čakalnico k zdravniku, boste kar prek posebnega programa na telefonu o tem obvestili zdravnika, ki bo nemudoma odločil, ali morate priti v ambulanto ali ukrepati kako drugače. To je za zdaj slišati kot znanstvena fantastika, a če bo šlo vse po načrtih, bo že v nekaj letih tudi pri nas postalo čisto vsakdanja realnost.
Projekt Artemida bo ustanovil Center odličnosti za translacijsko medicino, ki se bo usmerjal v razvoj novih oblik prepoznave in zdravljenja bolezni. »Želimo vpeljati tako imenovano translacijsko medicino, ki skrbi za prenos znanstvenih spoznanj v storitve in proizvode, ki bodo izboljšali blaginjo prebivalstva, predvsem pri zdravljenju tistih bolezni, ki ovirajo zdravo staranje prebivalstva – rak, diabetes in nevrodegenerativne bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen,« je razložil namestnik vodje projekta Artemida prof. dr. Samo Ribarič.
Boljša in hitrejša diagnostika
»Zdravnik je trenutno razpet med tem, da mora dobro klinično delati, učiti in raziskovati. Zaradi zelo slabe situacije pa tega ne zmore,« opozarja predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Zvezdan Pirtušek, ki prav v vpeljavi translacijske medicine vidi »rešilni čoln slovenske medicine«.
Projekt naj bi odprl kar nekaj možnosti – tako za zdravstveno stroko kot za bolnika. »Določali bomo profil genov ali molekul, s čimer bomo bolezen razumeli in prepoznali veliko prej, določili dejavnike tveganja in način, kako se jim izogniti, ter določili najbolj racionalen in human način ozdravitve,« razloži Pirtušek.
Vzpostavili bodo tudi boljši model večdisciplinarne obravnave bolnika, ki se je v svetu že uveljavila kot najučinkovitejša. »Najbolj smiselno je, da bolnika z možgansko boleznijo takoj pregledajo tako nevrolog kot psiholog, socialni delavec in farmakolog na enem mestu, ne pa da bolnik roma od zdravnika do zdravnika,« pojasnjuje Pirtušek in dodaja, da bodo imeli načrt takšne obravnave pripravljen že konec poletja.
Projekt bo omogočil uporabo posamezniku prilagojenih programov in naprav. »S temi bo bolnik v stiku s svojim zdravnikom kar od doma in mu ne bo treba prihajati v prenapolnjeno čakalnico,« pojasnjuje Pirtušek in dodaja, da bi bolnik lahko s programi spremljal svojo bolezen in si delno pomagal sam – denimo uril spomin pri demenci. Prvih posrednih rezultatov delovanja tega centra bodo bolniki deležni v nekaj mesecih, sicer pa v roku nekaj let, projekt pa naj bi naše laboratorije prisilil tudi v pridobitev mednarodnih akreditacij. »To zdaj delamo bolj ljubiteljsko, z vzpostavitvijo tega centra pa bo delo v laboratorijih priznala tudi Evropa,« pravi Pirtušek.
V okviru projekta bodo ustanovili tudi raziskovalni center, kjer naj bi uporabljali najsodobnejše metode raziskovanja, tudi novim zdravilom za možganske bolezni. »Ker se zavedamo, da zdravila niso vse, bomo preučevali tudi druge oblike socialne pomoči in rehabilitacije.«
Bitka za drugi obrok denarja
Poleg ugodnosti za bolnika naj bi projekt po besedah dekana medicinske fakultete prof. dr. Dušana Šuputa predstavljal tudi platformo za povezovanje različnih raziskovalcev, ki zdaj delajo izolirano. Prav tako Pirtušek vidi priložnost za mlade raziskovalce, ki zdaj množično odhajajo v tujino, saj jih bodo lahko nekaj zaposlili tudi v centru.
Koordinatorica projekta je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, pri izvedbi pa sodelujejo še tri druge fakultete, nekaj mladih podjetij in dva pomembna mednarodna partnerja – Karolinski inštitut iz švedskega Stockholma in Evropski inštitut za bioinformatiko iz nemškega Heidelberga.
Okoli pol milijona evrov za center odličnosti so dobili v prvi fazi razpisa Evropske komisije Horizon 2020. Zdaj morajo v enem letu pripraviti podroben poslovni načrt. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa jim obljublja okrog 60 milijonov, če bodo uspešni tudi v drugi fazi razpisa, je povedal Ribarič.