»Poseljeni smo razpršeno, z izjemo edinega mesta v občini, Gornjo Radgono. Naše griče tako krasijo vinogradi in sadovnjaki na prisojnih legah in gozdovi na osojni strani gričevja, na najbolj izbranih lokacijah pa kraljujejo radgonski in negovski grad ter Petrova cerkev v Gornji Radgoni in Marijina cerkev v Negovi.«
Kaj si mora obiskovalec vaše občine ogledati, obiskati in poskusiti, da lahko reče, da je bil pri vas?Vsekakor si mora vsak obiskovalec ogledati cerkvi in gradova, ki kot stražarja bdita nad ljudmi in vse bolj razvijajočo okolico. Podati se mora na obisk Radgonskih goric, kjer dobi potrditev, da so odlična vina doma prav v podzemlju radgonskega hriba. Penino po klasični šampanjski metodi pridelujejo že od leta 1852 in je še vedno tisto, po čemer je Gornja Radgona, poleg sejmov, najbolj prepoznavna.
Vsak obiskovalec se mora popeljati tudi po reki Muri, sprehoditi po Apolonijini poti, na kateri ima vrsto možnosti zaviti v kako manjšo vinsko klet. Napiti in umiti se mora na vsaj enem izmed številnih naravnih izvirov slatin oziroma občutiti kraljestvo mineralnih vrelcev, pot pa ga mora zanesti tudi do naših gostiln in turističnih kmetij. In ko bo želodec poln dobrot, kot so naša prleška tunka, gibanica, kvasenica, ocvirkovica, se bo popotniku sigurno prilegel počitek, kot je mogoče »postelja na senu«.
Kaj je prva stvar, na katero pomislite ob omembi imena Gornja Radgona?Občina Gornja Radgona je v širšem prostoru prepoznavna predvsem po odličnih vinarjih in po tradiciji sejmarstva. Enotna blagovna znamka »Gornja Radgona – mesto sejmov in penine« naj bi povezala tako turistični, kulturni kot tudi industrijski segment ter združevala specifično ponudbo posameznikov turističnih krajev znotraj občine.
Malo je tudi dežel, ki se lahko ponašajo s tolikšnimi naravnimi vrelci – na območju občine je trinajst naravnih vrelcev, izmed katerih je največja Ivanjševska slatina, saj naravno mineralne vode iz teh vrelcev zelo ugodno vplivajo na splošno počutje in zdravje ljudi.
Seveda pa ne smemo pozabiti naših dveh gradov, Negova in Gornja Radgona, in muzeja Špital. Stavba se prvič omenja leta 1363 in je bila prvotno pozidana kot zavetišče za bolne, danes pa je muzej in hrani arheološke, etnološke, umetniške in druge kulturnozgodovinske predmete, dokumente in pričevanja, ki izvirajo iz krajev zahodnega dela štajerskega Pomurja
Gospod župan, kje vidite vašo občino čez deset let oziroma kaj bi najprej naredili, če bi imeli čarobno paličico?Bom raje o tem, kaj bi naredil, če bi imel čarobno paličico: najprej bi pričaral novo avtocesto ali vsaj hitro cesto v Gornjo Radgono in nov most v sosednjo Avstrijo. Oživil bi železniško povezavo z Avstrijo, »ukinil« nezaposlenost v občini, pa tudi širše. Nadaljeval bi obnovo Negovskega gradu, obudil graščino Štajnhof v Plitvičkem Vrhu. Na območju farme v Podgradu bi »pričaral« novo stanovanjsko sosesko, ob reki Muri – na območju farmskih lagun – bi »posadil« poletni kopališki center, morda celo terme, ki bi »pričarale« zdravilno vodo iz globin zemlje.
Predvsem pa bi v naša vina, ki so odlična, primešal napoj, ki bi tudi nam, ki tu živimo, odprl oči, da bi končno sami ugotovili to, kar ugotavljajo naši gostje: da je priti k nam ali biti tu, lahko povsem in predvsem čudovito... vav