Specialisti so ugotovili, da bi na enak način lahko zmanjšali tveganje tudi za alergije na drugo vrsto hrane. Ob tem so opozorili starše, naj tega ne preizkušajo doma.
Desetkrat manj možnosti za razvoj alergije
Raziskovalna ekipa v Londonu je ugotovila, da imajo judovski otroci, ki so začeli arašide jesti zelo zgodaj, kar desetkrat manj možnosti, da bodo alergični na omenjene oreščke kot judovski otroci v Veliki Britaniji. V raziskavo, ki je bila objavljena v glasilu New England Journal of Medicine, so bili vključeni dojenčki, ki so pri štirih mesecih ob določenih hrani dobili izpuščaj na koži – zgodnji znak za alergije.
V Veliki Britaniji smernice določajo, da otroci, mlajši od petih let, ne smejo jesti arašidov zaradi nevarnosti zadušitve. Raziskovalci so zato skupino dojenčkov razdelili na pol: polovici so že pred petim rojstnim dnem v prehrano vključili arašide, polovici pa ne. Splošni podatki kažejo, da je na 100 otrok 14 alergičnih na arašide še preden dopolnijo pet let. Rezultati raziskave pa so pokazali, da je v skupini, ki je že zgodaj začela jesti arašide, tveganje padlo za 82 odstotkov – to pomeni, da sta samo 2 od 100 otrok razvila alergijo na oreščke. Tudi otroci, ki so bili nagnjeni k alergijam, so z zgodnjim vnašanjem alergenov v svoje telo pridobili. Tveganje v tej skupini je s 35 odstotkov padlo na 11 odstotkov.
Pomembne ugotovitve
Vodja raziskave profesor Gideon Lack je za BBC pojasnil: »Navdušeni smo, saj smo ugotovili, da lahko preprečimo razvoj alergije. To pomeni premik v kulturi.« Po njegovem je pri otrocih s tveganjem treba zelo kmalu opraviti kožne teste, jim predpisati dieto in v večini primerov zelo hitro vpeljati arašide v prehrano.
»Vemo, da so naše ugotovitve v nasprotju s splošno veljavnimi smernicami, a ugotovitve so izredno pomembne,« je dodal Lack in namignil, da bi se na takšen način lahko izognili epidemiji alergije na arašide. Od leta 2008 v Veliki Britaniji staršem odsvetujejo uporabo prehranskih izdelkov, ki vsebujejo arašide.
Arašidi sodijo v družino stročnic in so bolj sorodni fižolu in grahu kot pa mandljem, lešnikom in pistacijam. Vsebujejo veliko antioksidanov, so bogat vir beta-sitosterola in naj bi ščitili pred boleznimi srca in ožilja. A mnogi jih odsvetujejo predvsem zato, ker rastejo v zemlji in so polni nevarne plesni aflatoksinov.