Matej Bečan žanje uspehe v športu, ki v Sloveniji ni preveč medijsko izpostavljen. Osebno zadovoljstvo je že kot otrok našel v padalstvu. Prvi skok mu je uspel pri šestnajstih letih, oče pa ga je kot poklicni pilot že pred tem večkrat povabil na krov, da je lahko opazoval tekmovalce. »Letenje imamo v krvi. Logično zaporedje dogodkov je pripeljalo do tega, da sem se začel kasneje resneje ukvarjati s padalstvom,« pristavi Matej Bečan, novopečeni svetovni prvak v paraskiju, kombinaciji skokov na cilj in veleslaloma po pravilih mednarodne smučarske zveze.
Z zmago do nove pogodbe
Bečan se prejšnji konec tedna v Unterammergauu v Nemčiji ni prvič zavihtel na svetovni vrh v paraskiju. Najboljši izid je postavil že leta 2005 in se od takrat redno uvrščal na zmagovalni oder. Kot pravi, se pri dopolnjenih 34 letih počasi zaključuje njegova uspešna pot med najboljšimi. »V našem športu po stopničkah praviloma ne posegajo tekmovalci do 25 leta starosti. Skoki na cilj namreč zahtevajo izkušnje, zaradi pravil jih je veliko težje izvesti kot poleti. Točka pristanka pozimi ne sme biti manjša od dvanajstih odstotkov naklona na pobočju,« pove svetovni prvak, ki zaradi večje raznovrstnosti raje tekmuje v zimskem obdobju. Na zadnjem velikem tekmovanju v Nemčiji ni pričakoval zmage, se je pa nadejal uvrstitve med najboljšo peterico. Kot pravi, je v paraskiju okoli šest do sedem kandidatov za najvišja mesta. O svoji formi ni imel pravih občutkov, saj so tekme odpovedovali zaradi slabega vremena. Pripravljal se je s slovensko vojsko, kjer je od avgusta lani tudi zaposlen. Službo je dobil v športni enoti.
Ravno zaposlitev v javni upravi mu je omogočila šampionsko nadaljevanje kariere in opravljanje rednih treningov, ko s padalom skače z višine okoli 1000 metrov. Ni nepomembno, da si je ravno z zadnjim uspehom v Unterammergauu podaljšal pogodbo. Pred tem se je moral znajti po svoje. V domačem Tržiču, kraju številnih športnih junakov in kar triintridesetih udeležencev zimskih olimpijskih iger, je denar služil kot mizar. »Pri lokalnem podjetniku smo izdelovali pohištvo, zato čez dan nisem imel časa za padalstvo. Enota slovenske vojske je vadila zgolj med tednom in ravno v času moje takratne službe, zato mi je primanjkovalo treningov. Odkar sem dobil zaposlitev v vojski, je vse drugače. Zdaj sem izpilil tudi formo v alpskem smučanju, kjer sem bil prej v zaostanku za konkurenco. V preteklosti sem imel težave tudi s termini za smučanje, saj se smučišča zaprejo že v popoldanskih urah,« je razpredal naš sogovornik, ki vodi skrbno evidenco skokov s padalom. Doslej je skočil in varno pristal že 4891-krat.
Od sponzorjev dobi le oblačila
Skokov s padalom se nikdar ni bal. Doslej je v zraku doživel relativno malo nevšečnosti. Spomni se, da so se mu nekega dne zapletle vrvi v padalu, a se je iz zagate uspešno rešil. »Sicer pa imamo vedno na voljo tudi rezervno padalo,« je hitro pristavil. Skoke na cilj vedno vadi s pripadniki Slovenske vojske, saj drugače niti ne gre. Kot je povedal, se vojaški enoti predvsem poleti pridružijo številni rekreativci, ki skačejo zgolj za užitek in zabavo. Žal mu je, da slovenski mediji in širša športna javnost ne kažeta večjega zanimanja za paraski. Majhna izpostavljenost te panoge ima namreč tudi stranske učinke, saj Bečan s težavo dobi sponzorje. »Če šport ni priljubljen ali pa vsaj olimpijski, je razumljivo, da ljudje niti ne vedo dovolj dobro, kaj je paraski. Od sponzorjev lahko dobimo le oblačila ali kaj podobnega,« je povedal.
Kljub temu pa je ljubezen do padalstva pri Mateju Bečanu večja od vseh preprek. Na svoji športni poti je spoznal mnogo zanimivih ljudi in videl veliko držav. Dobil je občutek, da je svet zelo podoben, opazil pa je drugačnost v mentalitetah narodov. Kot pravi, si je na potovanjih poleg športnega vidika zapomnil predvsem različnost ljudi. V poletnem delu sezone ga čakajo nastop na evropskem prvenstvu v Bolgariji in svetovne zračne igre v Dubaju.