»V polfinalu sva izločili Italijanki, v finalu sva do zadnje predaje držali stik s petouvrščeno štafeto. Za naju z Niko je to lep uspeh,« je »kapetanka« Katja Višnar ob devetem mestu blejskega dvojca zadovoljno predla po nedeljski tekmi šprinterskih štafet v Falunu. Za slovenske tekačice je bil to drugi vrhunec prvenstva, a še zdaleč ni bilo pričakovanj kot v posamičnem sprintu. Povsem drugačno je bilo tudi razpoloženje po nedeljski tekmi. Blejki, po starosti devet let narazen, sta se uvrstitve med deseterico nadejali le ob sijajnem nastopu obeh. Če ima Višnarjeva v tej disciplini največ težav z vzdržljivostjo skozi niz petih sprintov (po 1200 metrov), pa je mlajša članica TSK Bled dobila priložnost šele kot rezervistka po odpovedi obolelih Vesne Fabjan in Alenke Čebašek. Trener Marko Gracer ji je bolj zaupal kot še dve leti mlajši Anamariji Lampič.
Višnarjeva je prve predaje ene najbolj atraktivnih disciplin vedno opravila kot peta in tako olajšala delo nepopustljivi Razingerjevi, da se pred konkurenco uveljavljenih imen ni predala, čeprav je zdrsnila na zadnje mesto. Bivša mladinska svetovna prvakinja, sicer najmlajša v areni velikega finala, je svoj značaj pokazala v zadnji predaji. V finišu je »stresla« Anne Kyllonen, kar je finsko tekačico pošteno ujezilo. Na najbolj simbolen način je bil prekinjen finski niz osvajanja kolajn na petih nordijskih prvenstvih zapored. »Nikin tek me je navdušil, posebno to, kako je zmogla boj s finsko tekačico. Podobno ji je uspelo v polfinalu z Italijanko,« je bila navdušena Višnarjeva, ki je sijajno pripravljenost pokazala s petim seštevkom časov prve predaje ob Nemki Fesslovi, Švedinji Ingemarsdotterjevi, Norvežanki Oestbergovi in Poljakinji Kowalczykovi.
Razingerjeva je ponosna
»Res je bilo lepo zastopati Slovenijo na tako veliki tekmi,« je bila navdušena Nika Razinger, 21-letna tekačica iz idilične vasice Kupljenik pod Jelovico s prekrasnim razgledom na Bled. »Ekipne tekme so nekaj posebnega. Ponosna sem, da sem lahko nastopila s Katjo. Te izkušnje mi bodo v prihodnje zagotovo koristile. In vzdušje! Neverjetno. Navijači so tako glasni, da so mi šle dlake pokonci. Dajejo posebno energijo. Z nastopom sva lahko upravičeno zelo zadovoljni. Sama dobro vem, da mi še manjka vzdržljivosti, da bi lahko držala stik z najboljšimi. No, finsko tekačico sem pa le prehitela,« je bila ob zahvalah za odlično opravljeno delo serviserjem navdušena Razingerjeva na dan, ko se je nadaljevala norveška prevlada.
Slovenska reprezentanca se mora zaradi težav nosilk Vesne Fabjan in Alenke Čebašek zanašati na mladost. V soboto sta v skiatlonu (15 km, skupinski start) nastopili dvajsetletnici Lea Einfalt (35. mesto) in Anamarija Lampič (45.). Nosilki kolajn iz mladinske dobe sta sploh prvič na tako veliki tekmi nastopili na tako dolgi razdalji, kjer se lahko le redke mlajše tekačice konkurenčno uprejo starejšim. »Znova sem imela največ težav takoj po startu v klasiki. Punce ritem noro navijejo, in to soročno, kjer imam še velik primanjkljaj v moči rok,« je šibko plat poudarila Lea Einfalt, ki je po polčasu v klasiki opremo za drsalni del zamenjala kot 40., v nadaljevanju pa je imela trideseti čas, kar je spodbudno za njeno najboljšo disciplino deset kilometrov drsalno, ki bo na sporedu jutri.
Prva je bila Mara Rekar
Ko beseda nanese na primerjavo s Therese Johaug, pričakovano novo svetovno prvakinjo pred rojakinjo Astrid Jacobsen in domačo zvezdnico Charlotte Kalla – kraljica Marit Björgen je na petem mestu celo ostala brez kolajne –, pa tekačica z Zbilj jasno pove: »Therese ni moja vzornica. To je še vedno Petra Majdič, med aktivnimi pa navijam za Justyno Kowalcyk. Nočem posnemati nobene. Sama želim najti svojo pravo pot.« V primerjavi s tisočimi urami treninga, kar je poudarila Johaugova, pa dodaja: »Sama sem pri 680 urah treninga v sezoni. Torej imam še rezerve in možnosti za napredek, potem pa naj se me pazijo.«
Za novinko Anamarijo Lampič, ki je šele 18. slovenska tekačica, ki sodeluje na nordijskih svetovnih prvenstvih (prva je bila Mara Rekar iz Mojstrane leta 1958 v Lahtiju), je bil skiatlon poseben izziv. Ne zaradi zgodovinske tekme. Po nekaterih statistikah je bila to štiristota tekma nordijskih prvenstev doslej. »Prvi del sem odtekla zelo solidno, potem sem začela spuščati in odtekla naprej v svojem ritmu. Vesela sem, da sem zgarala do cilja. Victorie Carl pa mi tokrat ni uspelo prehiteti,« je tekačica iz Smlednika našla primerjavo z nemško mladinsko svetovno prvakinjo, s katero imata v Falunu neodločen medsebojni dvoboj.
Veličastno vzdušje v areni Lugnet še naprej zaznamuje norveška falanga, najuspešnejša v zgodovini nordijskih prvenstev. Če so ob omenjenem slavju Johaugove v skiatlonu Norvežani v tej disciplini ostali brez kolajne (do zlata je pritekel Rus Valižanin pred Švicarjem Cologno), pa je bil v nedeljo znova norveški praznik. Tako ženska štafeta (Oestberg, Falla) kot moška (Krogh, Northug) sta se poigrali s švedskima štafetama in drugimi, kot so norveški mediji proslavili dominantno zmago na račun sosedov. Srebro med tekačicami je ostalo doma, potem ko napake Stine Nillson (tek mimo označene trase) tekmovalna žirija FIS ni razumela kot diskvalifikacijo, pač pa le kot rumeni karton. Northug je pred prvenstvom izzival večne tekmece s poziranjem v švedskem dresu in vsak nov uspeh je dodatna rana za skandinavske sosede. Northug z dvema novima zlatima kolajnama s skupno bero 13 zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah na večni lestvici lovi rojaka Bjoerna Daehlia (17).
