Dnevno pristojbino za obremenjevanje okolja bi ob vhodu v vas, kjer bi postavili zapornico, pobirali občinski uslužbenci. Turistom, ki morajo plačati že vstopnino za ogled gradu ali jame pod njim, bi zaračunali še po dva evra za osebna vozila, po 25 evrov za minibuse in po 50 evrov za avtobuse. Pobrana taksa bi postala redni prihodek proračuna občine in KS Bukovje, denar pa bi namenjali za naložbe v komunalno in cestno infrastrukturo ter promocijo turistične ponudbe. Ob tem velja omeniti, da se je že družba Postojnska jama z novo najemno pogodbo za grad zavezala k financiranju in urejanju komunalne infrastrukture v Predjami, za kar vsako leto nameni 45.000 evrov.
Občine nimajo pristojnosti za uvajanje okoljskih taks
Da je občinski odlok iz leta 2013 nezakonit, je bil že takrat prepričan direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. Pritrdili so mu na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so poudarili, da občine nimajo zakonske pristojnosti za predpisovanje okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja. Zakon o varstvu okolja namreč določa, da vrsto onesnaževanja, zavezance za okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja ter plačevanja določi vlada.
Postojnsko občino so zato lani dvakrat pozvali k razveljavitvi odloka, a jih je ignorirala. Ministrstvo je nato prek vlade podalo zahtevo za oceno ustavnosti. Novi postojnski župan Igor Marentič, ki je »podedoval« problematično predjamsko takso, sedaj čaka na odločitev ustavnega sodišča. Če bo slednje razveljavilo odlok, pravi, da pri zaračunavanju takse ne bodo vztrajali. »Z upravljavcem smo dogovorjeni, da za to namenja 45.000 evrov letno. Sicer pa na relaciji občina–upravljavec potekajo redni tedenski pogovori, med katerimi rešujemo različna vprašanja,« so nam povedali na občini. O uvedbi kakršne koli dajatve ne razmišljajo niti na ministrstvu za okolje in prostor.
Sporni občinski odlok je zakuhala nekdanja občinska oblast pod vodstvom župana Jerneja Verbiča. Uperjen naj bi bil zlasti proti družbi Postojnska jama, ki je (p)ostala najemnica Predjamskega gradu, kulturnega spomenika državnega pomena. Na javnem razpisu, na katerem je ministrstvo za kulturo zbiralo ponudbe za oddajo v najem, ni bil izbran občinski zavod Znanje, kar so si na občini gotovo želeli.
Občina od sodišča do protikorupcijske komisije
Užaljeno vodstvo občine je nato ocenilo, da so na ministrstvu merila razpisa priredili v prid Postojnski jami, in prek poslancev pozvalo vlado, naj sklep o najboljšem ponudniku razveljavi in izbor ponovi. Ker so bili neuspešni, je zavod Znanje zoper državo vložil tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa o izbiri najemnika in ničnosti pogodbe. Ljubljansko višje sodišče je pred dnevi potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je tožbo zavrglo. Neizbranci so primer prijavili tudi protikorupcijski komisiji, ki prav tako ni ugotovila kršitev zakonodaje.
