Stresno

Ob ogledu prve tekme v Falunu bi me skoraj infarkt. Zaradi operacije sem morala kar malo ven na zrak, da sem si opomogla. Šele zdaj spoznavam, kako moji starši gledajo tekme. Stres je bil zagotovo večji, kot je na tekmi. Vživela sem se v to, kako pomembna tekma je bila za Katjo. Škoda, da se je tako končalo. V četrtfinalu je odtekla vrhunsko, konkurenco je imela pod kontrolo, bila je močna. Slabši oprijem, kot ga je imela v polfinalu, je na tako zahtevni in strmi progi ključen. Če dvakrat močno zdrsne, ni več ritma, in predstavljam si, kako ji je bilo težko, ko so jo tekmice prehitevale. Maža v klasiki igra zelo pomembno vlogo. Nimajo zaman velike reprezentance po 15 ljudi pri servisu smuči, kot jih imajo Norvežani in Švedi. Primerjava s slovensko reprezentanco ni možna.

Opozorila bi na Katjin hendikep, ker je nastopala v peti četrtfinalni skupini in imela manj počitka do polfinala kot del tekmic. Sploh na tako zahtevni progi je vsaka minuta počitka zelo pomembna. V Falunu je bila zagotovo najtežja proga za ženski sprint v klasiki v zadnjem obdobju. Stina Nilsson je zdržala pritisk domačega terena, s čimer potrjuje potencial talentirane tekačice, ki ga že dolgo kaže. Ima sposobnost biti zraven Norvežank. Ženskega sprinta organizatorji verjetno niso izenačili z moškim na ekstremno dolge tri minute in pol zaradi nje, bolj so mislili na druge Švedinje, a to ni prineslo učinka. Ženski sprinti so bili posledično zaradi tega manj zanimivi kot moški. Northug je pač tip tekača, ki lahko vedno zmaga. O kolajnah Bjoergenove in Northuga pa lahko rečem le – kapo dol.

Žal Anamariji Lampič ni uspelo, da bi se prebila med trideset prvih. Z Niko Razinger sta vseeno dobili dragocene izkušnje. Dobrodošlo je, da na veliki tekmi delujeta spontano in z velikimi očmi spremljata dogajanje. In vidita, kakšno breme prenaša Katja. Tudi sama sem se tako učila.

Vesna Fabjan je bronasta olimpijka z olimpijskih iger v Sočiju.

Preberite zadnje članke

Objektiv