Ljubljanski zdravnik Ivan Radan, ki je glede na ugotovitve nadzorne komisije konec lanskega leta verjetno pospešil smrt nevrološkega bolnika, bo za zdaj obdržal zdravniško licenco. Prvostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice se je odločilo za javni opomin, ne pa tudi za sproženje upravnega postopka, ki bi lahko pripeljal do odvzema licence. Čeprav so ga v ljubljanskem UKC odpustili in njegovo ravnanje preiskuje policija, bi lahko Radan še naprej zdravil paciente.
Javni opomin so mu na prvostopenjskem razsodišču po naših informacijah izrekli predvsem zaradi navodila medicinski sestri o dovajanju kalija umirajočemu bolniku. Niso pa zavzeli stališča o okoliščinah, kjer so se zdravnikove trditve razlikovale od drugih pričanj in ugotovitev nadzornikov. Ker niso mogli nedvoumno izključiti, da kalij ni tekel mimo pacienta, kot je zatrjeval Radan, so se na razsodišču odločili, da je z odločanjem o odvzemu licence bolje počakati. A postopki na sodišču bi lahko trajali tudi leta, odločitev pa tako že sproža burne polemike.
Verjetna pritožba
Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina včeraj ni skrival, da ga je odločitev za javni opomin brez uvedbe postopka o odvzemu licence presenetila. Poudaril je, da je sodišče avtonomen organ. Ko bodo znane ugotovitve kriminalistov, ki so preiskavo širili še na druge smrti Radanovih bolnikov, bodo lahko postopek odvzema licence še vedno uvedli, je poudaril. Možina pa vendarle pričakuje, da Radan ne bo zdravil bolnikov, dokler se dileme ne razjasnijo.
Na odločitev prvostopenjskega razsodišča, ki še ni pravnomočna, se lahko pritožita tako Radan kot tožilec zbornice, ki je v tem primeru predlagal enoletni odvzem licence. Namestnik tožilca Sašo Kavčič je včeraj že napovedal (verjetno) pritožbo, Možina pa meni, da bi morali v zbornici v takšnih primerih imeti na voljo še možnost posebnega začasnega odvzema licence, dokler se sumi ne razjasnijo.
Radanov odvetnik Milan Krstić je povedal, da odločbe o odločitvi razsodišča zbornice še niso prejeli, zato se Ivan Radan še ni mogel odločiti o morebitni pritožbi. Tudi v UKC Ljubljana odločitve razsodišča zdravniške zbornice ne komentirajo.
Zaščita bolnikov naj ima prednost
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore se boji, da se bosta nezaupanje in strah pacientov po odločitvi zgolj za javni opomin zdravniku še povečala. »Nikogar ni mogoče obsoditi brez dokazov, a dvome bi bilo treba razčistiti čim prej. Sodišče lahko glede na dosedanje izkušnje o primerih iz zdravstva odloča zelo dolgo.« Potem ko je primer Ivana Radana prišel na dan, je prejela dve pritožbi svojcev pokojnikov, ki so se zbali, da so v bolnišnicah pospešili smrt. V enem primeru je šlo za pacienta UKC Ljubljana, v drugem za Onkološki inštitut, v nobenem od obeh primerov pa bolnikov ni zdravil Radan, je pojasnila.
Čakanje na odločitev sodišča bi lahko ogrozilo paciente, se strinja novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj. »Zaščita pacientov bi morala imeti prednost. Osumljeni zdravnik ima tudi druge možnosti, da bi delal, ne da bi bil pri tem v stiku s pacienti,« je poudarila.
Stari grehi zbornice
Velik del tokratnih zagat izvira iz odločanja zdravniške zbornice o odvzemu zdravniških licenc v primeru Bora Nekrepa. Dvanajstletni deček je umrl spomladi 2008, presojanje ravnanja mariborske zdravnice pa se je vleklo vse do leta 2013. Prvotno sta o njeni licenci odločali prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče zbornice. Slednje je zdravnici prisodilo štirimesečni odvzem licence, a se je skupščina zbornice odločila le za javni opomin.
To je sprožilo številne kritike o zakulisnih dogovorih v škodo bolnikov in prizadetih svojcev, odstopila pa je tudi večina takratnih članov drugostopenjskega razsodišča. Zbornico je zato pod drobnogled vzela upravna inšpekcija, ki je opozorila, da so bili dotedanji postopki odločanja o odvzemu licenc povsem neprimerni. Presoja ravnanja zdravnice, ki se je začela v mandatu Gordane Živčec Kalan, se je tako v mandatu Andreja Možine končala z odločitvijo o začasnem odvzemu licence, na koncu pa je tekla po novem upravnem postopku. Tega vodi predsednik zdravniške zbornice oziroma njegov namestnik, odločitev pa lahko zatem presojata še ministrstvo za zdravje in upravno sodišče. Tudi upravni postopek odločanja o licencah se lahko tako zelo zavleče, ob razpravah o zdravstveni reformi pa se vedno znova zastavlja tudi vprašanje, ali je zdravniška zbornica kos tej vlogi.