Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je lansko leto, ko se je lotilo pridobivanja gradbenega dovoljenja za postavitev spomenika žrtvam vseh vojn ob Kongresnem trgu, doživelo hladen tuš. Občinski oddelek za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana je namreč opozoril, da izvedbeni del občinskega prostorskega načrta tako visoke gradnje brez predhodno sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta za širše območje Južni trg ne dovoljuje.
Odgovoru na vprašanje, ali so pri pridobivanju gradbenega dovoljenja to določilo spregledali, so se na ministrstvu izogibali. A dejstvo je, da ljubljanski prostorski načrt že od leta 2010 jasno opredeljuje pogoje gradnje na tem območju. Ti pogoji so bili povzeti tudi v razpisni dokumentaciji natečaja.
Redakcijski popravek ni bil mogoč
Pred sprejemom podrobnega prostorskega načrta je na območju Južnega trga dovoljena le rekonstrukcija ali vzdrževanje obstoječih objektov in novogradnja enostavnih ali nezahtevnih objektov, je pojasnila Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora. Da bi ministrstvo lahko spomenik zgradilo brez občinskega podrobnega prostorskega načrta, bi spomenik, ki so ga zasnovali arhitekti Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar, moral biti nižji vsaj sedem metrov.
Ministrstvo je občino prosilo za redakcijski popravek občinskega načrta, tako da bi bila gradnja spomenika dovoljena tudi brez predhodnega sprejema podrobnega prostorskega akta. Toda na mestni občini so poudarili, da v tem primeru ne gre za odpravo lapsusa oziroma tehnične napake, temveč da gre za vsebinsko spremembo načrta, ki terja drugačen postopek. A na srečo ministrstva občina ravno zdaj pripravlja predlog sprememb izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta in bo vanj vključila spremembo, ki bo omogočala gradnjo spomenika tudi brez predhodno sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta, so zadovoljni na ministrstvu.
Na mestni občini so napovedali, da bodo občinski prostorski načrt spremenili do konca letošnjega leta, na ministrstvu pa pričakujejo, da bodo še letos pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev spomenika. Začetek gradnje na ministrstvu napovedujejo v prihodnjem letu, še pred tem pa bodo območje morali raziskati arheologi. Ljubljanski podžupan in član komisije za izbor najboljše idejne rešitve za spomenik Janez Koželj je poudaril, da je »še dovolj časa za usklajevanje prostorskih aktov z izbrano zasnovo spomenika«.
Čakanje na sprejem načrta bi bilo dolgo
Morebitna priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za omenjeno območje bi trajala precej dlje. Ker občina ni dobila še niti pobude za pripravo podrobnega prostorskega načrta, bi zagotovo trajalo krepko več kot eno leto, da bi se zadeva uredila na tak način. Poleg tega so na ministrstvu povedali, da pobude za pripravo tega dokumenta sami ne bi mogli dati, ker smejo upravljati le tista zemljišča, ki so v lasti države (to pa je območje spomenika in garaže, ki jih je nekoč uporabljal državni zbor).
Ob tem velja omeniti, da je ministrstvo zaradi tega zapleta pred časom v medijih okrcalo ravno Koželja, češ da je ves čas zagotavljal podporo mestne občine, ki pa je ministrstvu nato prekrižala načrte. Koželj je na te očitke odgovoril, da je in bo še naprej pomagal pri tem projektu, a da mimo predpisanih postopkov ne more spremeniti določil občinskega prostorskega načrta.
Podžupan je dodal, da se mu ni zdelo smiselno, da bi natečajnike omejevali z opozorili, da postavitev spomenika, če ne bo ustrezal določilom preprostega ali nezahtevnega objekta, brez predhodno sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo mogoča.