Biljana Petkovska

Primer makedonskega novinarja Tomislava Kežarovskega je odmeval tudi pri nas. Raziskovalni novinar je bil namreč na dvoletno zaporno kazen obsojen, ker naj bi leta 2008 izdal identiteto zaščitene priče umora. Ob tem pa je zanimivo, da je bil obsojen šele leta 2013, ko je objavil odmeven tekst o nepojasnjeni prometni nesreči, v kateri je umrl lastnik in glavni urednik makedonskega tednika Fokus Nikola Mladenov. »Šlo je za javni interes. Kežarovski je želel prikazati, kako državni organi zlorabljajo sistem zaščitenih prič. Tudi ta tako imenovana priča v njegovem primeru je na sodišču priznala, da je imela lažen status,« je v ponedeljek poudarila Petkovska. Naslednji dan je makedonsko pritožbeno sodišče vendarle odločilo v prid novinarja, tako da je Kežarovski od srede tega tedna na svobodi. To je bil prvi primer, da so v Makedoniji na zaporno kazen obsodili novinarja, razmere na tamkajšnjem medijskem področju pa so se po besedah naše sogovornice začele drastično spreminjati med letoma 2010 in 2011, ko je ugasnila zelo vplivna televizija A1, izhajati pa so prenehali tudi nekateri kakovostni časniki.

Makedonija je bila do leta 2008, ko je v Bukarešti potekalo zasedanje zveze Nato, nekakšen lider v regiji glede izpeljanih reform, ki sta jih zahtevala EU in Nato. Po vseh objektivnih kriterijih bi morala tedaj dobiti povabilo za članstvo v Natu. Vendar se zaradi nasprotovanja Grčije to ni zgodilo. Za Makedonijo je članstvo v EU in Natu zelo pomembno poglavje. Res je, da smo majhna država, vendar pri nas živijo različne etnične skupine. In ta etnični vidik je zelo pomemben. Ne smemo si privoščiti, da ostanemo zunaj teh struktur, saj sta varovalki za našo stabilnost in razvoj. Ker nismo dobili povabila Nata, so postali določeni mediji in vplivni ekonomski krogi še bolj kritični do vlade. Ta je zato zamenjala retoriko in se začela še bolj nacionalistično obnašati v sporu z Grčijo. Začela se je tako imenovana antikvizacija. Skopje se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Domačini se počutijo, kot da bi živeli v antiki. Pred kratkim je tudi vladna zgradba dobila novo preobleko, seveda v antičnem slogu. Vse skupaj je že smešno, ti kozmetični popravki pa državo drago stanejo. Gre za problem, ki ima estetsko, zgodovinsko, politično in finančno dimenzijo. Kljub kritikam je vlada neomajna, državljani pa ne vemo, kdaj se bo ta njen proces zaključil.

Vsi, ki javno kritizirajo vlado, pristanejo na njenem seznamu izdajalcev. Tudi s pomočjo provladnih medijev, predvsem televizij, ki imajo zelo velik vpliv v družbi. Vlada ima zelo dobro izdelano komunikacijsko strategijo, kako je treba ravnati z mediji. Dejstvo je, da je novinarstvo povsod po svetu v krizi, imamo pa pri nas dodatno težavo. Vlada je eden izmed najpomembnejših oglaševalcev v medijih, leta 2012 je bila celo največji. Neprestano vodi oglaševalske kampanje, med drugim tudi s sloganom Rodi tretjega otroka, ki so v kritični javnosti zelo slabo sprejete. Ker vlada za te kampanje porabi veliko denarja, posredno ali neposredno vpliva tudi na medijsko krajino.

Politika, ki jo izvaja njegova vlada, je unikatna. Česa takega v Makedoniji še nismo videli. Uporablja se ekstremno desna retorika z elementi socializma. Vse je pomešano. Vlada Nikole Gruevskega je na oblasti že devet let, opozicija pa do sedaj, ko sta izbruhnili aferi z državnim udarom in prisluškovanji državljanom, ni storila ničesar, da bi se resno zoperstavila vladi. Del tega problema pa so tudi glavni uredniki vplivnih medijev. Čeprav se soočamo s škandali, kakršnih še nismo imeli, javni servis na primer zadnje afere ignorira ali o njih obvešča javnost na koncu osrednjih poročil, pred vremensko napovedjo. Takšne propagande se ne bi spomnil niti Joseph Goebbels.

Situacija je zares dramatična in ne vemo, kako se bo vse skupaj razpletlo. Glede na to, kar nam je uspelo do sedaj izvedeti, je institucionalna rešitev tega problema skorajda nemogoča. Tožilstvo, sodstvo in policija so namreč del tega problema. In če so ti organi del problema, se lahko samo še vprašamo, kdo naj potem reši takšno situacijo. Politični analitiki vidijo rešitev v predčasnih volitvah, omenja pa se tudi tehnična vlada.

Seveda. Takšne medije najdete pri nas samo na internetu in v družbenem aktivizmu. Vendar raziskave kažejo, da so televizije še vedno najvplivnejše. Tega pa se zelo dobro zavedajo načrtovalci in izvajalci vladnega komuniciranja. Tisti, ki kritizirajo vlado, nimajo možnosti, da bi pridobili sredstva iz vladnih kampanj, poleg tega pa je tudi gospodarstvo zelo odvisno od javnih naročil. Lastniki določenih medijev opozarjajo, da imajo velike težave s pridobivanjem oglasov. Bojijo se pritiskov, ki jih ne izvaja samo vlada, temveč tudi lokalne oblasti in davkarija. Zabeležili smo celo obdobja, ko je bil neodvisnim medijem onemogočen dostop do sredstev na trgu in so zato morali poslovati brez prihodkov. Tržišče pri nas deluje na način, da so provladni mediji odvisni od vladnih kampanj in podjetji v državni lasti, drugi pa upajo na donacije organizacij iz tujine.

Ker je makedonska družba zelo zaprta, tujih investicij ni. Pred leti se je nemška medijska skupina WAZ, ki je bila lastnica nekaterih tiskanih medijev, umaknila z makedonskega trga. Resne medije se pri nas razume predvsem kot nekakšen instrument, ki ga bogati ljudje izkoriščajo za doseganje političnih in ekonomskih ciljev.

V bistvu gre za nekakšne posrednike med uredništvi medijev in vladajočo politiko. Makedonski trg ni zanimiv za vlagatelje iz tujine. Makedonija šteje zgolj dva milijona pretežno revnih državljanov. Res je, da imamo veliko medijev, vendar se novice v njih večinoma podvajajo. Trenutni trend je, da se v dominantnih medijih – gre predvsem za povezave med televizijami in spletnimi portali– pojavljajo iste novice z istimi slovničnimi napakami. In ne gre za novice, ki jih pripravlja makedonska tiskovna agencija.

Težko je preživeti, če ne delate za provladne medije. To je skorajda misija nemogoče. Če pa se novinarji vendarle opogumijo in pišejo kritično o vladi, morajo živeti s tožbami, ki jih zaradi domnevnih razžalitev vlagajo državni organi. Ta trend traja že nekaj let.