»Mene so vsi v družini podpirali, da sem se šolal in nato tudi zaposlil. Starši in babica so mi privzgojili primeren odnos do denarja, čeprav so neizobraženi. Zato res ne razumem nekaterih Romov, ki se jim baraka skoraj podira nad glavo, pa si kupujejo drage avtomobile. Jaz sem zaposlen, pa si avtomobila ne morem privoščiti. A kaj malega tu in tam le privarčujem,« pravi Selimčič, ki opravlja tudi funkcijo novomeškega romskega svetnika.
O prihodnosti ne razmišljajo
Tudi Dalibor Brajdič iz Brezja je ponosen, da je dobil službo na RIC. S plačo preživlja še sestro in očeta. »Prej, ko smo imeli samo socialno pomoč, smo z njo lahko plačali elektriko in vodo, ostalo nam ni skoraj nič. Zdaj, ko imam plačo, je lažje. Končno lahko tudi nekaj prihranim,« pravi.
Da večina Romov res ne razmišlja o prihodnosti, je pokazala tudi raziskava, ki jo je v okviru mednarodnega projekta Finančna pismenost za Rome med novomeškimi Romi izvedel RIC Novo mesto, ki je tudi vodilni partner z evropskimi sredstvi podprtega projekta. Vanj so vključene še Srbija, Bolgarija, Grčija, Italija in Slovaška.
Na podlagi rezultatov raziskave je skupina strokovnjakov pripravila izobraževalni program za finančno opismenjevanje Romov ter oblikovala učna gradiva in pripomočke. Po vseh državah bodo med aprilom in junijem izvedli pilotno usposabljanje učiteljev in Romov ter tako preverili ustreznost in uporabnost programa. Posvetili se bodo načrtovanju družinskega proračuna, varčevanju za prihodnost, premišljeni izposoji denarja ter načinom, kako povečati svoje prihodke.
Od 300 do 1500 evrov prihodkov
Romi v vseh sodelujočih državah živijo v podobnih bivanjskih razmerah, torej v ilegalnih naseljih, barakah. Zaposlenost je v drugih državah nekoliko višja kot v Sloveniji, kjer se giblje med dvema in desetimi odstotki. Povsod se kot del prihodkov pojavlja socialna pomoč, družinski prihodki so nižji kot pri večinskem prebivalstvu, boljši položaj kot v partnerskih državah pa imajo slovenski Romi na področju zdravstva.
Mesečni prihodki povprečne romske družine na Dolenjskem znašajo med 300 in 1500 evri. Njihova glavna vira dohodka sta denarna socialna pomoč in otroški dodatek. V povprečju znaša socialna pomoč na družino 400 evrov na mesec, otroški dodatek pa od 100 do 600 evrov. Le štirim vprašanim od dvajsetih je redni dohodek plača, ki na mesec znaša v povprečju 600 evrov.
Večina je povedala, da težko preživijo skozi mesec, zato tudi ne morejo nič prihraniti. Največ denarja porabijo za prehrano, položnice, tobak, gorivo. Eden od vprašanih je dejal, da jim je denarja že večkrat zmanjkalo, zato so morali brskati po zabojnikih, in da bi nasitili otroke, so tudi že kaj ukradli. Nekatere družine, kjer je vsaj eden od zakoncev zaposlen, se pogosto prehranjujejo v restavracijah, za kar na mesec zapravijo do 700 evrov. Veliko denarja, do 500 evrov, gre tudi za rojstnodnevne zabave.
Oderuške obresti za posojeni denar
Na vprašanje, kaj bi z denarjem, če bi ga imeli veliko, je večina odgovorila, da bi najprej poskrbeli za bivanjske razmere. Nekaterim je vendarle uspelo privarčevati nekaj denarja od socialne pomoči in zdaj obnavljajo svoje domove. Mnogi nimajo zaupanja v banke. Zato je posojanje denarja med Romi utečena praksa, problem pri tem so visoke obresti, tudi stoodstotne. Eden od sodelujočih je poročal tudi o grožnjah in nasilju, če denarja pravočasno ne vrneš, ali pa se obresti še podvojijo.
So pa tudi sami Romi kritični do sistema, ki podpira nedelo: »Veliko Romov ne dela, ker se jim ne da in samo čakajo 21. v mesecu na socialno podporo, otroške dodatke ali porodniško. Ker če dobivajo pomoči, prejmejo več denarja, kot je osnovna plača in zato se jim ne da delati,« je dejala ena od vprašanih, drugi pa je povedal: »Mislim, da Romov ne bomo nikoli naučili, kako naj ravnajo z denarjem. Če bodo imeli veliko denarja, ga bodo veliko zapravili.«
Direktorica RIC Meta Gašperšič pojasnjuje, da so kurikulum in učna gradiva za finančno opismenjevanje Romov zastavljeni tako, da bodo pripomogli k izboljšanju odnosa do denarja, k boljšemu izkoristku razpoložljivega denarja, boljši kakovosti življenja ter povečanju zaupanja v bančne storitve. Model za izboljšanje finančne pismenosti Romov bodo na RIC uvrstili v svojo stalno ponudbo programov. »Program bo z manjšimi prilagoditvami primeren tudi za usposabljaje drugih ranljivih skupin odraslih,« dodaja Gašperšičeva.