Letos ob sto dodatnih milijonih evrov, ki naj bi se glede na zadnje ocene natekli v zdravstveno blagajno, bolje kaže tudi UKC Ljubljana. V tej bolnike – podobno kot v drugih bolnišnicah – pestijo predolge čakalne dobe. Skoraj leto dni lahko na primer čakajo na elektrofiziološke preiskave oziroma radiofrekvenčno ablacijo, skoraj 14 mesecev na pregled v revmatološki ambulanti, 15 mesecev na operacijo gležnja, skoraj 16 mesecev na operacije na ožilju, 18 mesecev na posege na sečevodu... Pričakovali bi, da bo dodaten denar te čakalne dobe hitro omilil, a v največji bolnišnici zatrjujejo, da ni tako enostavno.
Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja Simona Vrhunca so zagotovila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o usmerjanju denarja v večjo dostopnost za bolnike kaj hitro pesek v oči, saj že dosedanje skrajševanje čakalnih dob ni ustrezno vrednoteno. »Želimo si, da najprej pokrijejo del programa, ki ni bil plačan.«
Za upoštevanje statusazadnje postaje
Koliko dodatnega denarja za leto 2014 bodo dobili za nazaj, še ni povsem jasno, znesek pa se giblje med 4,9 in 6 milijoni evrov. Pred odločitvijo o razporejanju dodatnega denarja za letošnje leto si v največji bolnišnici želijo posebnih pogajanj z ministrstvom za zdravje in ZZZS o obsegu programa zdravljenj in s tem sredstev.
Vrhunec stavi na posebno vlogo bolnišnice. »Zavedati se je treba, da UKC Ljubljana ni enaka bolnišnica kot druge. Drugod svoj program lažje uskladijo s tistim, ki ga predvideva pogodba z ZZZS, mi pa smo zadnja postaja v Sloveniji. Čeprav število zdravljenj delno omejujemo, še vedno obravnavamo mnogo več bolnikov, kot predvideva pogodba.« Če bi upoštevali zgolj plačan program, bi se čakalne dobe v zadnjem času dodatno podaljšale, pravi Vrhunec.
»Stroški so kot elastika«
Varčevanje je med krizo v zdravstvu včasih že uhajalo »čez mejo dobrega okusa«, se je včeraj strinjal novi predsednik sveta UKC Ljubljana Tomaž Glažar. »Stroški so kot elastika – ko enkrat poči, ni več vrnitve. Za zdaj v UKC Ljubljana še ni počila. Verjamemo v rezerve pri organizaciji in še na kakšnih drugih področjih, a velikih rezerv pri stroških ni,« je povzel prve vtise.
Ekonomist Glažar, ki je v teh dneh prevzel še vodenje direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje, je znan kot donedavni direktor vrhniškega zdravstvenega doma, ki ga je kljub slabim obetom potegnil iz nelikvidnosti. Pravi, da je obe instituciji že zaradi velikosti težko primerjati, poleg tega pa je bila širša finančna situacija v zdravstvu leta 2012, ko je prevzel vodenje zdravstvenega doma, nekoliko boljša od sedanje.
Vlada se medtem še vedno ni odločila o kandidaturi Vrhunca, ki je na položaju vršilca dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega UKC že od sredine leta 2013. »Prej ko bo odločitev sprejeta, prej bomo lahko začeli v tem javnem zavodu normalno delati. Kot vršilec dolžnosti nikoli ne veš točno, pri čem si,« je ocenil Glažar.