Vlado Mira Cerarja po februarski javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, kot uspešno ocenjuje 34,8 odstotka anketirancev, kar je najvišja podpora sedanji ministrski ekipi doslej. Še vedno pa jih precej več, 58,5 odstotka, meni, da je njeno delo neuspešno.
Je pa podpora aktualni vladi tokrat višja, kot so jo anketarji Ninamedie kadar koli izmerili drugi Janševi ministrski ekipi (to je kot uspešno ocenilo največ 32,6 odstotka vprašanih), in se je precej približala najvišji podpori vladi Alenke Bratušek (37 odstotkov). Pomembna razlika pa je ta, da sta bili predhodnici sedanje vlade največjega zadovoljstva anketirancev deležni v prvih mesecih vladanja, nato jima je podpora začela padati, Cerarjevi ministrski ekipi pa po slabem startu priljubljenost zadnje mesece raste. Ob prvem merjenju oktobra lani je namreč zabeležila 27-odstotno podporo, ki se ji je mesec dni kasneje znižala kar za devet odstotnih točk, decembra in januarja pa je bilo z njenim delom zadovoljnih 24 oziroma dobrih 32 odstotkov vprašanih.
Podporo vladi dvigata optimizem in umirjenost
Nasprotno je drugo vlado Janeza Janše največ vprašanih kot uspešno ocenilo prvi mesec po njenem prevzemu oblasti, okoli 30-odstotno podporo je beležila še naslednje tri mesece, na najnižji točki (13,6 odstotka) pa je pristala februarja 2013, torej po objavi poročila protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju prvaka SDS. Vlada Alenke Bratušek je začela mandat s še nekoliko višjo podporo kot druga Janševa ministrska ekipa (s 34 odstotki), se dva meseca kasneje povzpela na 37 odstotkov, pod 30 odstotkov pa je prvič padla po petih mesecih delovanja.
Rast podpore sedanji vladi bi verjetno lahko v večji meri kot zadovoljstvu vprašanih nad njenimi potezami in odločitvami pripisali naraščajočemu optimizmu v družbi zaradi nekoliko spodbudnejših gospodarskih kazalcev pa tudi nekonfliktnosti oziroma spravljivosti premierja, s katero omiljuje ost napadov opozicijske desnice in levice. Križanje podatkov iz tokratne raziskave Vox populi pokaže, da ima sedanja vlada pričakovano največ podpore med volilci SMC. Da je uspešna, meni kar 81 odstotkov privržencev največje vladne stranke (prejšnji mesec 74 odstotkov). Sledita obe koalicijski partnerici: s sedanjo vlado je zadovoljnih 54 odstotkov privržencev SD in 43,5 odstotka pristašev DeSUS. Med volilci opozicijske Združene levice jih delo Cerarjeve ministrske ekipe kot uspešno vidi 37 odstotkov, med pristaši NSi in SDS pa 26 oziroma slabih 11 odstotkov.
ZL po pol leta spet prehitela SD
Tako kot vladi je nekoliko zrasla tudi podpora največji vladni stranki. SMC bi, če bi bile volitve včeraj, obkrožilo 17,9 odstotka vprašanih, drugouvrščeno SDS pa šestnajst odstotkov. Če upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki na volitve ne bi šli ali ne vedo, koga bi volili – teh je tako kot prejšnji mesec skupaj slabih 38 odstotkov – bi Cerarjeva stranka dobila skoraj 29 odstotkov glasov, Janševi slovenski demokrati pa dobre tri odstotne točke manj. Čeprav je tudi SDS februarja zabeležila nekoliko večjo podporo kot prejšnji mesec, se je razlika med obema največjima strankama v primerjavi z januarjem še za odstotno točko povečala.
Je pa tokrat prišlo do spremembe na tretjem mestu: Socialne demokrate je po anketi Vox populi prvič po avgustu lani spet prehitela Združena levica. A ne zato, ker bi zrasla podpora ZL – tako kot januarja je dobila 12,8 odstotka opredeljenih glasov – temveč zato, ker je padla podpora SD. Očitno je vpliv januarskega kongresa in strankinega takratnega pogostejšega pojavljanja v medijih, ki je Socialnim demokratom prejšnji mesec prinesel precejšnjo rast podpore, popustil. Januarja bi Židanovo stranko obkrožilo dobrih 15 odstotkov opredeljenih anketirancev, tokrat tri odstotne točke manj. Več odmevnih potez in predlogov Združene levice v zadnjih tednih, kot je glasno pozivanje proti privatizaciji pa predlog za odpis dolgov, s katerim bi razbremenili najrevnejše prebivalce, zavzemanje, da je 2. januar spet dela prost dan, predlog sprememb zakona o zakonski zvezi, s katerimi bi izenačili pravice raznospolnih in istospolnih parov, pa koaliciji treh levih strank dviga priljubljenosti tudi ni prineslo.
Na petem mestu lestvice strank je tako kot januarja tudi tokrat pristala Nova Slovenija, ki ji je podpora med opredeljenimi vprašanimi v primerjavi s preteklim mescem padla za dve odstotni točki (z deset na osem odstotkov). Stranka Ljudmile Novak v zadnjem času zlasti stavi na svoj predlog zakona o dostojnem pokopu, s katerim želijo »izboljšati stanje na področju prikritih povojnih grobišč«. A s tem projektom predvsem umirjajo svoje člane, ki so vodstvu stranke tudi na novembrskem kongresu očitali premajhno zavzetost pri iskanju rešitev za povrnitev dostojanstva žrtvam povojnih pobojev, očitno pa to ni tema, s katero bi pridobivali nove volilce. Zanimivo je tudi, da se glede podpore predlogu zakona o dostojnem pokopu še ni odločila SDS, čeprav je že konec januarja napovedala, da bo njena poslanska skupina to v kratkem storila. Kot je mogoče slišati, je besedilo, ki ga predlaga Nova Slovenija, za vodstvo SDS premalo radikalno in ideološko ter bi želeli v njem prebrati odločno obsodbo (predvsem določenih) totalitarnih režimov.
Če bi bile volitve včeraj, bi po raziskavi Vox populi v parlament prišlo šest strank – najmanjša bi bil DeSUS, ki bi jo obkrožilo šest odstotkov opredeljenih anketirancev.