Četveroboj za veliki biatlonski kristalni globus med Francozom Martinom Fourcadom (723 točk), Nemcem Simonom Schemppom (671), Rusom Antonom Šipulinom (636) in Slovencem Jakovom Fakom (626) se bo danes na Holmenkollnu prevesil v zadnjo tretjino. Dobiva veliko bolj dramatične razsežnosti kot pretekla leta. Vključno z današnjim sprintom je do konca še osem tekem, od tega polovica na svetovnem prvenstvu v Kontiolahtiju. Pomembna bo vsaka tekma, a nekatere bolj kot druge. Po biatlonskem sistemu točkovanja je razlika med francoskim in slovenskim biatloncem 97 točk, kar pomeni vrednost zmage (60 točk) in šestega mesta (38 točk). Praktično je torej malo možnosti, da bi Fak še lahko ogrozil Fourcada, če ne bi bilo nenadejanih dogodkov. A pritisk pomembnih tekem, vključno s svetovnim prvenstvom, njihovo število še poveča in vse je še mogoče.
Za Jakova Faka je zelo pomembno, da bi mu tudi v današnjem sprintu uspelo izkoristiti najmočnejšo karto – izredno tekaško formo. Značilnost te je, da nima neomejenega roka trajanja, in tega se zaveda. Tako v Novem Mestu kot v četrtek na 20 km nad Oslom je bil najhitrejši v smučini. Na Češkem je v sprintu odstopal 5,7 odstotka od povprečja, kot ga je izračunal ekspert na biatlonskem blogu. Sprint (10 km) je disciplina, kjer je zaradi posamičnega starta tekaška hitrost najbolj realno izmerjena. Na zahtevni dvajsetki nad Oslom je povprečje presegel že kar za 5,9 odstotka. To je ena največjih razlik, kar jih je bilo zabeleženih to sezono. Med biatlonkami je denimo Kaisa Makarainen v Oslu povprečje presegla kar za 9,2 odstotka.
Zanimivo, da je imel biatlonec iz Mrkopalja po decembrskem in januarskem nizu četrto tekaško statistiko. V povprečju so bili hitrejši Norvežan Johannes Boe, ki pa strelsko ni na nivoju najboljših, Šipulin in Schempp. Izjema najboljše četverice je bil torej le Fourcade, ki je imel sedmo tekaško statistiko, a zgolj zaradi »hoje« na prvi tekmi in podpovprečne druge polovice januarja v Ruhpoldingu. A ko je letel, je tudi zmagoval in z izjemnim nizom šestih zmag točke obrnil sebi v prid. Prav današnja tekma na Holmenkollnu, kjer Fak brani lansko zmago v tej disciplini, ne bo pokazala gibanja krivulje tekaške forme le zanj. Glede na trend na zadnjih tekmah sta Schempp in Šipulin izgubila nekaj zaleta, Fourcadu se forma znova dviga.
Vsi omenjeni podatki so dokaz več, da je visok tekaški nivo osnova biatlona. Dober tek je v biatlonu večja prednost kot odlično streljanje, kjer popolno streljanje v primerjavi s povprečnim (80 odstotkov) v sprintu z desetimi tarčami prinese okoli 50 sekund razlike. Koliko pa najboljši tekači med biatlonci zmorejo nadoknaditi, je odvisno le od zahtevnosti prog in snežnih razmer. Tudi čudežev v zadnjem obdobju skoraj ni več, predvsem po razkritju več dopinških grešnikov v zadnjem letu in pol. Krutost tekaškega pravila ne vliva optimizma pri drugih v slovenski reprezentanci. Klemen Bauer je bil v dosedanjem delu sezone trideseti tekač med biatlonci (40. v skupnem seštevku svetovnega pokala), Teja Gregorin in Andreja Mali pa sta še precej nižje, komaj pol odstotka nad in pod povprečjem tekaških hitrosti vseh nastopajočih biatlonk, kar je za vidnejše dosežke premalo.