Američani imajo radi statistiko in rekorde. Še toliko bolj so srečni, ko padajo stari mejniki. Leta 1999 jih je na svetovnem prvenstvu v Vailu očaral Lasse Kjus. Norveški alpski smučar je kot prvi osvojil kolajno v vseh petih posamičnih kategorijah. Letošnje svetovno prvenstvo znova gostijo Združene države Amerike, natančneje Beaver Creek. In znova je v ospredju rekord po številu osvojenih kolajn, saj se lahko s Kjusom izenači Slovenka Tina Maze, ki ima že tri kolajne in zdaj lovi še dve. Poleg Američanov so tako v veselem pričakovanju tudi Slovenci.
V Beaver Creeku je trenutno tudi Kjus. Čeprav mu medijska pozornost ne ustreza najbolj, je prišel pred mikrofone in televizijske kamere ter obujal spomine na stare čase. Leta 1999 je najprej osvojil zlato kolajno v superveleslalomu, štiri dni pozneje je v smuku zaostal le za Hermanom Maierjem. Tri dni zatem je bil drugi v kombinaciji, ko je bil hitrejši rojak Kjetil Andre Aamodt. S tremi kolajnami se je podal na veleslalom, kjer je osvojil novo zlato odličje, kar je tudi njegova najljubša kolajna iz Vaila. »Na veleslalomu sem najbolj užival. Odlično sem bil pripravljen in res sem imel občutek, da lahko napadem v vsakem zavoju. Natančno sem vedel, koliko lahko tvegam. Poseben občutek je, ko si hiter na težki progi, drugi pa imajo velike težave in izgubljajo čas. Bila je fantastična tekma,« se spominja Kjus.
Največ pritiska je čutil zadnji dan na slalomu. Po prvi vožnji je vodil, zato je bil v veliki dilemi – ali naj tudi v drugi vožnji tvega in na vso moč napade zlato kolajno ali naj vozi bolj preudarno, da si zagotovi zgodovinsko peto odličje, ne glede na njegov lesk. »Bilo je težko,« priznava. »Sam s sabo sem imel dolge pogovore, da sem si prišel na jasno. Počutil sem se, kot da imam v sebi dve osebnosti. Najprej sem bil prepričan, da bom toliko pazljiv, da pridem do kolajne. A že naslednji trenutek sem hotel tvegati, da dobim zlato. Na koncu sem šel na vso moč, saj sem vedel, da je to edina prava pot. Če bi bil preveč pazljiv, bi namreč lahko hitro ostal brez vsega.« Imel je prav. V cilj je prišel z enajstimi stotinkami zaostanka in osvojil srebrno odličje za Kallejem Palandrom.
Skupno je Kjus osvojil še šest drugih kolajn na svetovnih prvenstvih in štiri olimpijska odličja. Poleg tega je bil dvakrat najboljši v skupnem seštevku svetovnega pokala. »Nedvomno se teh dogodkov zelo rad spominjam,« je dejal. »Kot otrok sem vedno želel biti vsestranski smučar in osvajati odličja v različnih kategorijah. Vesel sem, da mi je to pozneje uspelo.« Ko se znova ozre na prvenstvu v Vailu, malce obžaluje le to, da ni osvojil petih zlatih kolajn, za kar sicer trdi, da je bil uresničljiv cilj. »Kljub temu je bilo to štirinajst fantastičnih dni. Vseskozi sem čutil, da sem v ritmu. Bil sem samozavesten in prepričan o svojih sposobnostih. Ko sem bil na startu, me ni bilo nikoli strah.«