Na to sporno posnemanje je javno opozorila Emilija Stojmenova, vršilka dolžnosti direktorja zavoda RAZ:UM, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru. V Spiritu imajo na ta zaplet seveda povsem drugačen pogled. »Očitno je prišlo do nerazumevanja koncepta našega programa Izzivi mladim,« so zapisali v odzivu na očitke Stojmenove. Po njihovi oceni mariborska direktorica ni seznanjena s Spiritovim programom do te mere, da bi ugotovila, da se Izzivi mladim in Demola ne prekrivajo, temveč se lahko celo dopolnjujejo.
Mikroskopske razlike med projektoma
Morda slednje drži, vendar je dejstvo, da iz Ljubljane doslej ni prišla nobena pobuda o »prekrivanju« obeh projektov. Dejstvo je tudi, da med projektoma ni bistvenih razlik. »V prvem delu bodo mladim predstavljene metode spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti, v drugem pa bodo predstavniki podjetij predstavili problematiko in izzive, s katerimi se srečujejo v okviru svojega poslovanja. Sledilo bo skupinsko delo mladih na pripravi celovitih poslovnih modelov, pri čemer jim bodo v pomoč tudi predstavniki podjetij kot mentorji. Rešitve timov bodo predstavljene vsem udeležencem delavnice, v zaključnem delu bodo imeli mladi individualne pogovore s predstavniki podjetij in se bodo dogovorili za morebitna nadaljnja sodelovanja,« so v Spiritu opisali svoj projekt.
Projekt Demola, ki so ga razvili na Finskem, se opisuje kot inovativna platforma za spodbujanje sodelovanja med podjetji, študenti in inštitucijami znanja. Poteka po enakem načelu kot Izzivi mladim, le da je koncept mnogo bolj dodelan. Če se podjetjem zdijo predstavljene rešitve učinkovite, jih namreč lahko odkupijo ali licencirajo, nekaterim sodelujočim tudi ponudijo zaposlitev. Zato Demolo priporočata OECD in Svetovna banka kot primer dobre prakse.
V Spiritu še trdijo, da imata oba programa različne ciljne skupine. Tudi ta trditev se izkaže kot neresnična. Izzivi mladim nagovarjajo mlade med 15. in 29. letom starosti, Demola pa k sodelovanju vabi dijake, študente in mlade diplomante. Tudi pri sodelujočih v projektih je podobnost velika, od Spiritove se razlikuje po tem, da pri Demoli sodelujejo tudi profesorji in raziskovalci z univerz in srednjih šol.
Projekta se razlikujeta še po trajanju programa, po lokaciji izvedb aktivnosti in obsegu udeležencev ter izboru sodelujočih, so nam sporočili iz Spirita. »Tega ne razumem povsem,« se čudi Stojmenova. »Demola ta čas poteka v Mariboru in v Ljubljani, ko se bosta pridružil tudi Univerza na Primorskem in Univerza v Novi Gorici, bodo potekali njeni programi tudi v Kopru in Novi Gorici. Se pa strinjam, da se razlikujeta po številu udeležencev. Pri Demoli jih je mnogo več.«
V javni agenciji Spirit so prepričani, da imajo Izzivi mladim in Demola različen namen. Izzivi mladim si prizadevajo spodbuditi k ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti ter razvijanju spretnosti, ki bodo vplivale na njihov nadaljnji osebni in poklicni razvoj, podjetjem pa dati možnost pridobitve novih, svežih idej za rešitev njihovega izziva. Demola pa se predstavlja takole: spodbujamo novo kombiniranje znanj, inovativnosti in podjetniškega duha. Za podjetja je dodana vrednost povezovanja v tem, da pri zunanjih virih pridobijo sveže ideje in nove poglede.
V Spiritu zavračajo očitek Stojmenove, da z njimi ni možen odkrit dialog in sodelovanje, češ da od zavoda RAZ:UM niso dobili nobene pobude za sodelovanje. »Sami pa smo jih 12. decembra lani povabili k udeležbi na okrogli mizi Povezovanje izobraževalne sfere in gospodarstva.« »To ni res,« odgovarja direktorica RAZ:UM. »Našo pobudo smo jim predstavili že prej, 23. maja na sestanku v Mariboru pa tudi na omenjenem forumu. To je še en dokaz, da so zelo dobro poznali naš projekt. Pri tem bi še dodala, da nam Spirit ni nikoli predstavil svojega programa in smo zanj izvedeli od partnerskih podjetij.«
Spirit lahko financira samo svoje programe
»Ne moremo sofinancirati programov za mlade, ki se izvajajo po Sloveniji, temveč lahko financiramo samo izvedbo lastnih programov,« še trdijo v javni agenciji Spirit. »To še najbolj boli,« je ogorčena Stojmenova. »Kako lahko ministrstvo za gospodarski razvoj financira svoje agencije, ki si morajo 'izmišljevati' nove programe, in spregleda obstoječe uspešne programe in aktivnosti, ki se že izvajajo?«
Primer Izzivov mladim nakazuje nov pristop javnih agencij, kako si zagotoviti financiranje svojega delovanja. Namesto da bi izvajale svoje osnovno poslanstvo podpiranja in sofinanciranja drugih neprofitnih organizacij in podjetij, se namreč preobrazijo v izvajalke »novih« programov, ki na trgu že obstajajo.
Izkušnja zavoda RAZ:UM ni bistveno drugačna od izkušnje mariborskih nevladnih organizacij, ki upravljajo coworking centre in so si obetajo sofinanciranje z naslova državne pomoči, namenjene Mariboru in okolici. Ministrstvo za gospodarski razvoj je ta denar (630.000 evrov) zaupalo Mariborski razvojni agenciji. Ta pa denarja ni razdelila na javnem razpisu, temveč ga bo raje porabila za financiranje lastnega coworking centra.
Minister Zdravko Počivalšek je ob januarskem obisku v Mariboru napovedal, da bodo pri državni finančni potici udeleženi tudi obstoječi coworking centri. Vendar imajo v Mariborski razvojni agenciji (podobno kot v Spiritu), drugačne načrte in vztrajajo pri stališču, da ne bodo financirali stroškov delovanja obstoječih coworking centrov.