Vzgonski veter kriv za napačne občutke in več tveganja

Če so se zdele izjave Klemna Kosija pred svetovnim prvenstvom v alpskem smučanju bahave, je Mariborčan s superveleslalomskim nastopom pokazal, da je izhajal iz svojih realnih temeljev. Presenetil je večino spremljevalcev alpskega smučanja, tudi tiste, ki ga poznajo več let. Čeprav ena lastovka (deseto mesto na superveleslalomu) še ne prinaša pomladi, Kosi s svojim tehničnim znanjem dokazuje, da je smučar slovenske prihodnosti. Mariborčan se je očitno v zadnjem času spustil z verige, potem ko je imel v slovenski reprezentanci dolgo stransko vlogo. Starejša generacija je v zadnjih sezonah postavila smuči v kot ali tako nazadovala, da je neprepoznavna, 23-letni Štajerec pa je začutil svojo priložnost. S svojimi izjavami je bil slikovit tudi po svojem največjem uspehu na SP.

Z njim moram biti zadovoljen, saj sem dosegel svojo najboljšo uvrstitev. Sem celo malce presenečen nad sabo. Upam, da ste tudi vi zadovoljni, ne le jaz. Na progi nisem imel občutka, da sem bil tako hiter, kot se je izkazalo. V zgornjem delu sem imel nekaj vzgonskega vetra, kar pri alpskih smučarjih ni dobrodošlo kot denimo pri smučarskih skakalcih. Zato sem imel občutek, da nisem dovolj hiter, in sem še bolj napadal. Proga je bila tako dobra pripravljena, da sem imel občutek, da vozim zunaj smučine.

Ker sem imel občutek, da nisem dovolj hiter, sem se pred ciljno strmino odločil, da bom malce več tvegal in skrajšal linijo vstopa na skok. Rekel sem si, da skok verjetno ne bo dolg in bom imel dovolj časa, da peljem mimo naslednjih vratc. Zgodilo se mi je ravno nasprotno. Ker sem bil hiter, sem skočil daleč, v zraku pa nisem mogel spreminjati smeri. Očitno je vplival vzgonski veter, v nasprotju s skakalci pa nisem bil deležen odbitkov.

Pred prvenstvom sem bil optimističen, saj sem v preteklosti v Beaver Creeku večkrat na posameznih odsekih dosegal dobre čase, a jih nikoli nisem združil v celoto. Vseeno pa se nisem želel na glas bahati z visokimi cilji, ki bi se marsikomu zdeli nerealni. Čeprav sem bil na podlagi časov na treningih zaskrbljen, saj sem precej zaostajal, se mi je končno na tekmi obrnilo. Praviloma je bilo v moji karieri doslej drugače. Sedaj lahko povem, da so bile moje želje še višje od desetega mesta.

Ni pametno imeti prevelikih pričakovanj. V primerjavi s superveleslalomom zanje tudi nimam realne osnove. Na superveleslalomih sem se od petih trikrat uvrstil med dobitnike točk, na sedmih smukih svetovnega pokala v tej sezoni pa le enkrat (na generalki pred SP je bil v Kitzbühlu 14., op. p.). Lahko pa imam svoje želje. Te se ne bodo spremenile ne glede na izhodišče.

Na treningih je bila celo boljša kot superveleslalomska. Upam, da na tekmi ne bo nasprotno. Na srečo bosta naslednji preizkušnji kmalu in bomo hitro videli, kaj nam bo prineslo prvenstvo.

Vsi trije, torej Martin, Boštjan in jaz, smo na superveleslalomu pokazali, da smo obetavna mlada ekipa. Upam in verjamem, da bomo tudi v nadaljevanju prvenstva opozarjali nase. Držal se bom načela, da na glas ne bom napovedoval uvrstitve, lahko pa vam povem, da imam svoje visoke želje. Upam, da vas bom še razveseljeval. uš, sta