»Super dan. No, morda bi vendarle lahko bilo tudi bolje,« je Grega Bole po zaključku tretje, nemara odločilne etape dirke Po Dubaju začel komentar nastopa ob sedmem mestu, s katerim se je pred zadnjo etapo prebil tudi na šesto mesto v skupnem seštevku. Dosežek, ki mu je vnesel še več optimizma in samozavesti ob uspešnem skoku v sezono. Na vzpetino Hatta Dam je bil, kot tudi na Majorki v soboto, konkurenčen najboljšim, kot sta John Degenkolb in Alejandro Valverde. Dokaz, da se je 29-letni kolesar iz Begunj na Gorenjskem po enoletni avanturi na dirkah večinoma nižje ravni uspešno vrnil na veliko sceno v dresu poljske ekipe CCC Sprandi.
Ko so po včerajšnji tretji etapi v ekipi Lampre za akcijo med ubežniki posebej pohvalili Luka Pibernika, njegovega kolega Jana Polanca za zaključno pomoč kapetanu Pippu Pozzatu (4. mesto), še več laskanja pa je zmagovalec etape in vodilni John Degenkolb (Giant) za izjemen prispevek k zmagi namenil Luki Mezgecu, je Bole v zaključku pogrešal pomoč klubskih kolegov.
Prav to je podrobnost, ki velikokrat loči zmagovalce od prvih poražencev. V podrejenem položaju so še posebej kolesarji šibkejših ekip, kar je Bole še kako izkusil lani, ko je bil član nižjerazredne Vini Fantini. »V zadnjih metrih strmega vzpona mi je malo zmanjkalo moči. Že pred zaključkom sem ostal sam in pred zadnjim ovinkom sem se moral pognati v sprint, da sem se prebil v osredje. Ta dodatni napor me je stal kakšno mesto višje uvrstitve, najboljši trije pa so bili premočni. Ekipa je sicer prej ves dan delala zame in sem jim zelo hvaležen,« je Bole kljub vsemu delil komplimente.
Bole je zadovoljen, da dobiva novo priložnost. Tudi menedžer Piotr Wadecki si zagotovo mane roke, kako dobrega kolesarja je dobil z nizkim vložkom. Bole je bil jeseni kljub vlogi kapetana na svetovnem prvenstvu v težki situaciji (22. mesto) in prisiljen vzeti kakršnokoli ponudbo vsaj približno konkurenčne ekipe. Edini slovenski zmagovalec velike klasike VN Plouaya je imel kar veliko sreče. Oranžni so že dobili nekaj prestižnih povabil na velike dirke. »Osrednji cilj prvega dela sezone je zagotovo velika klasika San Remo, a škoda, ker je zaključek lažji kot pretekla leta. Veselim se tudi nastopa na dirki Amstel Gold in italijanskem Giru,« na kratko opiše tekmovalni program, s tem da bi 1. marca rad vozil tudi za 2. VN Izole, uvodno mednarodno dirko sezone na naših cestah.
Kako dobro se 29-letni kolesar, ki je začel kot hokejist, potem pa presedlal na kolo in zmagoval v nizu, da je številka v očetovi beležnici že presegla okroglih 200, zaveda pomembnosti in zahtevnosti vrnitve na veliko sceno, kažejo kar šesttedenske priprave na Kanarskih otokih. Na družabnih omrežjih, ki so njegov priljubljeni konjiček, je skupaj z ženo Nino vso zimo dražil s poletnimi fotografijami. »Vso zimo sem bil na toplem, ker sem se želel v miru pripraviti na sezono in začeti na visoki ravni. Mislim, da mi je kar dobro uspelo. Res je, da sem pogrešal tudi pokljuške tekaške smučine, zato sem kupil tekaške rolke in tekel po asfaltu na Kanarskih. Tudi v kratkih oblačilih je prijetno 'laufat'«, je pripomnil.