»Za ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšanje ekonomskih kazalcev v Evropi je potreben strukturni premik. Vlade in podjetja bi morali delovati z roko v roki za zagotavljanje pravih delovnih izkušenj, primerne izobrazbe in vajeništva. Tako bi se mlade ljudi lažje pripravilo za dejanske potrebe podjetij. Živimo v svetu, v katerem je talent najpomembnejša prvina za konkurenčnost, tako za poslovno kot nacionalno ekonomijo. Zato potrebujejo poslovni modeli in posamezne države nov vpogled, ki bo podjetjem in državam omogočal uspeh na globalnem trgu,« je prepričan Miro Smrekar, direktor agencije Adecco.

Njegovo razmišljanje namreč ponuja premislek naprej od stanja, na katero opozarja primerjalna raziskava Global Talent Competitivenes Index (GTCI) poslovne šole INSEAD, ki meri sposobnost posameznih držav v tekmi za najboljše kadre. Indeks razvršča 93 držav glede na njihovo sposobnost ustvarjanja, privabljanja in ohranjanja talentov, v raziskavi pa sodelujejo raziskovalci Capital Leadership of Singapore in Skupine Adecco. Prva dvojica držav ostaja standardna, saj je najboljša Švica, sledi pa ji Singapur, medtem ko je Dansko s tretjega mesta izrinil Luksemburg. Slovenija je v primerjavi z letom 2013 izgubila eno mesto in je 26. Dvajset prvih mest zasedajo pretežno evropske države, ZDA so četrte, Kanada peta, Avstralija 9., Nova Zelandija 16., Japonska pa 20. Od naših sosed se je bolje uvrstila Avstrija, ki je 15., Madžarska je 33., Italija 36., medtem ko je Hrvaška na 46. mestu

Indeks temelji na šestih stebrih: omogočanje, privlačnost, rast, zadržanje, delovna in poklicna usposobljenost ter globalno znanje. Glede privlačnosti, ki obravnava število tujih vlaganj in priliv tuje delovne sile, je Slovenija ostala na 51. mestu. Naša država je na samem repu lestvice glede tujih vlaganj, glede »priliva možganov« iz tujine pa na 79. mestu.

Pri stebru omogočanje, kjer smo na 31. mestu in celo pet mest više kot leta 2013, raziskujejo regulativne, poslovne in trženjske razmere. Splošno uvrstitev Slovenije niža predvsem poslovno okolje (82. mesto) zaradi rigidnega trga dela, slabega zaposlovanja ter slabih odnosov vodstva in lastnikov podjetij z zaposlenimi. Skrb vzbujajoče je tudi, da je Slovenija po vlaganjih v izobraževanje zaposlenih šele na 73. mestu.

Na področju delovna in poklicna usposobljenost je Slovenija na 16. mestu, leto prej je bila na 27. To je posledica tega, da ima visok delež delovno usposobljenih kadrov in visok delež tehnično usposobljenih kadrov, slabša pa je pri produktivnosti in razmerjih med plačami in produktivnostjo. jpš