Novi grški finančni minister Varufakis je v preteklem tednu zavrnil sodelovanje s trojko, ki jo je označil za »gnilo sestavljen komite«, in predlagal zamenjavo neporavnanih dolgov do evrskih posojilodajalk z obveznicami, vezanimi na nominalno gospodarsko rast Grčije, ter s trajnimi obveznicami za posojila ECB. Kljub večji zahtevani donosnosti na grške obveznice in nekajodstotnim padcem atenskega delniškega indeksa »uporništvo« Sirize navdušuje številne evropske populistične stranke tako z levega kot z desnega političnega brega, ki so naravnane proti varčevanju. Mednje spadata tako španski Podemos kot tudi italijansko Gibanje petih zvezd. Na trenutne grške razmere spominja tudi položaj v Italiji, kjer delež javnega dolga znaša 132 odstotkov BDP (za primerjavo: grški dolg se je kljub dvigu davkov in zniževanjem državne potrošnje v šestih letih povzpel s 109 na 175 odstotkov BDP), in na Portugalskem, kjer delež javnega dolga znaša 131 odstotkov BDP in kjer je več kot polovica javnega dolga v tuji lasti (v Grčiji več kot 85 odstotkov).
Medtem ko so ZDA in Velika Britanija zdavnaj presegle predkrizno raven BDP in so lani beležile najhitrejšo rast po letu 2007 (ZDA pri 2,4 in VB pri 2,6 odstotka), se Evropa nevarno približuje recesiji s trojnim dnom. Anemična gospodarska rast, visoka brezposelnost, deflacija (ta se je prvič po letu 2009 prikazala tudi v Nemčiji) in posledično naraščajoče breme dolga (javni dolg kar sedmih držav evrskega območja naj bi letos presegel mejnik 100 odstotkov) namreč jasno kažejo, da je šlo evropsko zategovanje pasu predaleč. To navsezadnje potrjuje tudi (pozna) uvedba 1140 milijard evrov vrednega kvantitativnega sproščanja ECB.
Da bi bil volk sit in koza cela, bi bila najbolj smiselna delni odpis grškega dolga in podaljšanje roka odplačila, hkrati pa tudi uvedba nekaterih strukturnih reform v Grčiji. Če bi se trenutna politika nadaljevala, se naj evru raje odpove Nemčija kot Grčija. Nadalje velja tudi, da bo Evropa obsojena na še hujše izgubljeno desetletje, kot smo ga videli na Japonskem, če bodo Nemci še naprej zavirali poskuse spodbuditve rasti. V tovrstnem scenariju pa si le stežka predstavljamo preživetje skupne valute.