Vroči hlebci

Poleg tega smo pred desetletji veliko kruha, ki je bil bistveno višje kakovosti od tistega, ki ga dandanes prodajajo trgovine in pekarne, spekli doma. Ko je kruh v trgovinah postal razmeroma poceni, smo se te lepe navade žal otresli, v zadnjem času pa si kruh marsikdo spet peče sam. Peka kruha je namreč veliko enostavnejša, kot si večina predstavlja, dopušča pa tudi veliko mero domišljije; poleg moke, kvasa, soli in vode lahko v testo dodamo marsikaj in se igramo z okusi. Če nameravamo h kruhu ponuditi imenitnejše jedi, se ne bomo ušteli, če bomo v testo zamesili denimo narezane sušene paradižnike in olive, morda celo orehe, v slajše vrste kruha pač suhe fige, pehtran… Tako z nizkimi stroški ustvarimo bogat kruh ali pogačo. Bržkone se nekoliko poigramo še z obliko – ko mehko testo lepo vzhaja, ga namesto na navaden pekač preložimo v dobro namaščen glinen ali pločevinast model za šarkelj in spečemo. Nadvse slasten, mehak kruh s hrustljavo skorjo spečemo tako, da najprej skuhamo ajdovo kašo iz čajne skodelice ajdovega zrnja in treh skodelic vode in žličke soli ter lovorovega lista, ki ga potem ne pozabimo odstraniti. Še mlačno kašo vmešamo v 500 gramov polnozrnate pirine moke, dodamo dva zavitka suhega kvasa, dve veliki žlici olivnega olja, dve čajni žlički soli in toliko tople vode, da nastane mehko testo, ki ga oblikujemo v kroglo, pomažemo z olivnim oljem in pustimo vzhajati v pokriti posodi. Nato ga predenemo v dobro namazan model za šarkelj in ko drugič vzhaja, porinemo v pečico, segreto na 250 stopinj Celzija, rešetka na najnižji višini, nato pa temperaturo takoj znižamo na 200 stopinj. Če imamo pločevinast model ali pekač, rešetko položimo nekoliko višje, a ne previsoko! Po 20 minutah temperaturo znižamo na 170 stopinj Celzija in pečemo še dobro uro. Vse to lepo uspeva že v navadni električni pečici, še bistveno bolje pa se odreže krušna peč. Kakšna škoda, kadar krušne peči v hladnejših dneh stojijo nezakurjene in pozabljene. Peka v krušni peči je namreč posebno doživetje, okusi pa neprimerno bolj polni. Svoje prispeva tudi dejstvo, da je v krušni peči temperatura bolj stanovitna in ne upade za več kakor dvajset stopinj, kadar vanjo položimo hlebec kruha, kot se to zgodi pri navadni pečici. To je tudi razlog, da moramo električno pečico segreti na maksimum, vsaj 250 stopinj Celzija, preden vanjo položimo hlebec, nato pa lahko temperaturo takoj znižamo na 200 stopinj. Če imate srečo, da v vaši hiši stoji krušna peč, jo izkoristite – tudi za družabni dogodek peke kruha ali pice. Seveda lahko v takšni krušni peči spečemo še marsikaj. Tehnologijo za lepše vzhajan kruh je avtor tega zapisa pobral v imenitni knjigi Kuhinja za prave moške mojstra Boštjana Napotnika, ki je v Orodjarni pred kratkim dobila odlično naslednico. Vsaj osem ur ali dan pred peko kruha zamesimo polovico moke, polovico kvasa in polovico soli ter celotno količino vode, da nastane zelo mokro testo. Naslednji dan mehurjastemu testu dodamo drugo polovico moke, kvasa in soli, vode pa ne dolivamo več. Poskusite, ne bo vam žal! In še anekdota. Beli kruh je bil nekoč dražji in s tem predmet prestiža. Od takrat izvirajo pregovori o belem kruhu, ki je imel status nekakšnega primata med vrstami kruha. Kdor se je s fabriko skregal, se je z belim kruhom stepel, pravi pregovor, ki ga je nekoč poznal vsak pošten delavec. Toda stvari so se spremenile in dandanes je beli kruh daleč najcenejši, njegove zares kakovostne črne različice pa dosegajo precej visoke cene. Če je bil črni kruh nekoč namenjen siromakom, si ga danes ti pogosto ne morejo privoščiti in dan za dnem mlatijo cenenega belega. Nekoč je bil v manjših vaških trgovinah, ki so zanesljivo delovale tudi kot informacijska središča, splošno razširjen pojav. Če je takrat namesto belega kdo kupil črni kruh, je po vasi – hitreje, kot danes zmore splet – šinila vest, da gre tej in tej hiši slabo, saj nimajo za belega.