Kurilne naprave: Z obveznimi tipali nad tihega morilca

Vgradnja plinskih grelnikov skoraj prepovedana

»Tako število požarov kot zastrupitev zaradi kurjenja v bivalnih prostorih se povečuje, zato je bilo treba ukrepati,« poudarja generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varnost Mateja Gris. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je to storilo tako, da je pred dobrim letom dni s posebnim pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav predpisalo, da morajo biti najkasneje 1. januarja 2017 ob vseh že vgrajenih kurilnih napravah v stanovanjih, ki namesto zunanjega zraka porabljajo zrak v prostoru (recimo nekateri kamini ali plinski grelniki vode), tipala oziroma detektorji ogljikovega monoksida. Te pa morajo lastniki že zdaj vgraditi v vse bivalne prostore, v katere na novo nameščajo kurilne naprave na drva oziroma trdno gorivo. Cene tipal se trenutno gibljejo med 20 in 70 evri.

Za kurilne naprave na tekoče ali plinasto gorivo, ki prostor ali sanitarno vodo ogrevajo s pomočjo zraka v prostoru, ta tipala do leta 2017 še niso obvezna. Ministrstvo je namreč vgradnjo novih takšnih naprav že konec leta 2013 načeloma prepovedalo. Izjemo je zaradi možnih težav pri zamenjavi naprave dovolilo le v stavbah z dvema ali več stanovanji, vendar pod pogojem, da je nova naprava na tekoče ali plinasto gorivo začasna in nujna rešitev ogrevanja ali priprave tople sanitarne vode, hkrati pa ne ogroža varnosti vseh drugih stanovanj z istim zbirnim dimnikom. Hkratne vgradnje senzorja za to izjemo ni predpisalo

Zakaj zmanjkuje zraka

»Stanje v Sloveniji je na tem področju katastrofalno, zato je bil ukrep ministrstva skrajno nujen,« ocenjuje profesor in vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo na ljubljanski fakulteti za strojništvo dr. Vincenc Butala. Obžaluje le, da tipala za zaznavanje ogljikovega monoksida – po njegovih besedah najosnovnejša in najcenejša zaščita pri že vgrajenih napravah – niso obvezna že zdaj. Hkrati opozarja, da bi se morale na tem področju še posebej aktivirati predvsem inšpekcijske službe za zdravje ter okolje in prostor in opozoriti vse uporabnike plinskih peči, da so te smrtno nevarne. »Kajti da se človek zastrupi z ogljikovim monoksidom, je potrebnih le nekaj sekund,« poudarja dr. Butala in dodaja, da so zato podobne omejitve kot Slovenija že pred časom sprejeli tudi v tujini, recimo v Nemčiji.

Plinske peči so sicer po njegovih besedah same po sebi varne, vendar le, če »v tistem stanovanju oziroma prostoru ni nobenega drugega elementa, na primer ventilatorja v kopalnici ali nape v kuhinji, ki povzroča podtlak in tako dimne pline iz peči potegne v prostor«. Toda takšnih naprav, ki za svoje delovanje porabljajo zrak v prostoru, je v stanovanjih vse več, pristavlja Mateja Gris iz Slovenskega združenja za požarno varnost. Ob že omenjenih še recimo sušilniki perila z odvodom zraka iz prostora, pa tudi dodatne kurilne naprave, kot je kamin. »Ko vse to seštejemo skupaj, zraka praktično zmanjka,« pojasnjuje Grisova.

K temu izdatno pripomore tudi energetska prenova, ki se je v zadnjih letih množično lotevajo slovenska gospodinjstva, pri njej pa najprej zamenjajo oziroma zatesnijo okna ter tako zmanjšajo prezračevanje stanovanja. Dogaja se tudi, da zaprejo oziroma vgradijo neprimerne rešetke za dovod zraka ali zazidajo zračnike v prostorih.

Obenem Grisova omenja še krizo, zaradi katere se ljudje spet vse bolj ogrevajo na drva in drugo cenovno ugodno lesno biomaso. Tudi tisti, ki tega doslej niso bili vajeni in zato ne poznajo pravilnega načina kurjenja ter varnostnih ukrepov, ki bi jih morali hkrati izvajati. K varnosti kurilnih naprav v domačih okoljih pa po njenih besedah ni prispevala niti negativna kampanja proti dimnikarskim službam, zaradi katere so ljudje dimnikarjem začeli preprečevati vstop v stanovanje. »Ne glede na morebitno upravičeno nasprotovanje dimnikarski službi mora vsak, ki ima kurilno napravo, priključeno na dimnik, poskrbeti za pravilno namestitev naprav in njihovo redno pregledovanje, vzdrževanje in čiščenje,« poudarja Grisova.

Tudi strokovnjaki postajajo pozorni šele zdaj

Da kurilne naprave v stanovanjih spremljajo nevarnosti, na katere je treba paziti, se ljudje po besedah Simona Dovrtela iz odbora za strokovno-tehnična vprašanja dimnikarske dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije vendarle vse bolj zavedajo. Kot pravi, žal tudi na račun nesreč, kot je bila zastrupitev z ogljikovim monoksidom oziroma posledična smrt treh mladostnikov na oddihu na Rogli pred dvema letoma. A ne le navadni ljudje, tudi projektanti, montažerji, pečarji in dimnikarji se šele zdaj začenjajo zavedati, da se morajo med seboj povezovati, da pri vgradnji kurilnih naprav ne bo prihajalo do nepotrebnih napak. »Bo pa to povezovanje dolgotrajen proces. V dimnikarski panogi zdaj skušamo dajati predhodno mnenje, kar pomeni, da si lokalni dimnikar še pred vgradnjo peči ogleda objekt in preveri želje oziroma značilnosti objekta ter sestavi poročilo. Tako lahko vsak montažer ve, na kaj mora biti pozoren, da ne bo nepotrebnih napak oziroma dragih naknadnih posegov,« pripoveduje Dovrtel in dodaja, da se takšno predhodno poročilo počasi že uveljavlja.

Marjeta Kralj