Zimskemu festivalu evropske olimpijske mladine (EYOF), ki se je v petek končal v Liechtensteinu in avstrijskem Predarlberškem, v osrednjih medijih ni bilo namenjeno veliko pozornosti. To je sicer že ustaljena praksa za večino tekmovanj mladih športnikov, tudi za največja, kot je omenjeno za 1500 športnikov iz 49 držav. Letos je nosilcu srebrne kolajne Domnu Prevcu malce pomagalo do pet minut pozornosti predvsem to, da je mlajši brat skakalnega zvezdnika Petra Prevca. Domen je skupaj s Tinetom Bogatajem, Borom Pavlovčičem, Urbanom Rogljem osvojil tudi ekipno zlato. EYOF za mlade športnike pri 17 in 18 letih velja za eno najpomembnejših zimskih tekmovanj. Že od leta 1993 se »evropske mladinske olimpijske igre«, ki so pod okriljem nacionalnih olimpijskih komitejev, izmenjujejo vsako drugo leto, leta 2003 pa so bile izpeljane tudi na Gorenjskem.
Ob mladinskih tekmovanjih se venomer postavlja vprašanje o vrednosti, ki jih imajo za napoved športne prihodnosti. Znotraj športnih krogov, tako v reprezentancah kot tudi v klubih, za EYOF velja veliko zanimanje. Je le eno od prvih velikih mladinskih tekmovanj kot odskočna deska za elitno člansko konkurenco. To je zgodovina iger v 22 letih že dokazala. Za festival evropske olimpijske mladine velja statistika, da iz vsake discipline izmed nosilcev kolajn v elitni konkurenci peščici zagotovo uspe. Grobi pregled kaže, da si opazno mednarodno kariero izbori okoli petina športnikov (20 odstotkov), kar velja predvsem za panogi smučarski tek in biatlon, medtem ko je v skokih ta odstotek večji, verjetno kot posledica posebnosti športne panoge glede razvoja skozi leta.
Dokl od trojice edini do elite
Kot primer smo vzeli mladinski festival 2003, ko sta se med nosilce kolajn vpisala norveški biatlonski zvezdnik Emil Hegle Svendsen in švedski tekač Marcus Hellner, bronasto kolajno pa je osvojil tudi Peter Dokl, ki je eden od treh slovenskih biatloncev s kolajno (poleg Dokla še Aleksandra Lanišek leta 1997 in Matej Brvar 2005), a se je edini prebil do elitne konkurence. Ihanski biatlonec sicer ne izstopa, a šesto mestom lani na OI v Sočiju s štafeto ga lahko uvrščamo med uspešnejši del nekdanjih mladih upov. »Kolajna na Pokljuki mi je tedaj ogromno pomenila. Še posebej, ker je bilo tekmovanje na domačih tleh in je bil to prvi večji mednarodni uspeh moje generacije. Spomnim se, da smo naslednje leto z MSP v Franciji prinesli še šest kolajn. Kolajna je bila strašna motivacija. Ne samo zame, tudi za ekipo,« se spominja Peter Dokl. Med tiste mlade upe, ki so se pokazali prav na tem tekmovanju, je zagotovo treba šteti tudi Vesno Fabjan (Vuokatti, 2001). Bronasta olimpijka iz Sočija, ki mora mirovati po operaciji po nasvetu zdravnikov, zato je vprašljivo nadaljevanje sezone, je že v mladinski konkurenci kazala izjemen potencial za najkrajšo disciplino. Manj uspešen je bil Nejc Brodar (1999), čeprav so tudi njegovi kasnejši članski dosežki za zdajšnjo slovensko generacijo članskih reprezentantov zdijo skoraj nedosegljivi.
Prav v maniri iskanja mladih športnikov, ki kažejo razkošje potenciala, so mladinska tekmovanja še posebej pomembna. »Ko s časovne distance spremljam nekdanje dosežke v mladinski kategoriji, je očitno, da so bila že tedaj ustvarjena določena razmerja, ki so obveljala tudi kasneje. Sam sem kolajno osvojil zaradi odličnega streljanja, v teku so bile razlike že tedaj. Očitno je, da so tekmovanja v mladinski konkurenci dober pokazatelj,« razmišlja Dokl, a hkrati takoj pristavi, da vseeno uspeh med mladinci še ni pravilo.
Poleg Petra Prevca sta se izmed zadnjih slovenskih dobitnikov kolajn že zelo zgodaj za svoja leta uspeli prebiti čez mladostno dobo predvsem tekačici, 20-letna Lea Einfalt in 19-letna Anamarija Lampič. To sezono sta na tekmah svetovnega pokala že dokazali, da kolajni na mladinskih festivalih 2011 v češkem Liberecu in romunskem Brasovu 2013 nista bili naključje. Obe sta te dni na nordijskem mladinskem svetovnem prvenstvu v kazahstanskem Almatyu, kjer ciljata na nove kolajne že na tekmah od jutri naprej.
FIS in IBU namenjata pozornost
Če pravilo uspešnosti za generacijo »eyof« velja pri dvajsetih odstotkih, pa se preboj v elitni svetovni razred še bolj poveča z uspehi v kategorijah do 19 let in do 23 let. Za mladinsko kategorijo za vzdržljivostne discipline velja pravilo, da je tretjina nosilcev kolajn podoben uspeh sposobna ponoviti na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah ali svetovnem pokalu ali biti vsaj blizu. Za kategorijo do 23 let se odstotek poveča na dve tretjini (66-odstotno). Tudi zaradi tega FIS ali IBU tem prvenstvom namenjata veliko pozornosti.
In če nosilcem kolajn lahko napovedujemo uspešno kariero, si velja zapomniti tudi imena, kot je Vid Vrhovnik, ki je med nordijskimi kombinatorci končal med deseterico. Slabši rezultati pa so lahko tudi jasno opozorilo, da delo z mladimi ni dovolj kakovostno. Izgovor, da ne gre za generacijo z razkošnim talentom, vedno in večno ne drži. To te dni še enkrat znova lahko spoznavajo tudi v slovenski biatlonski reprezentanci. Najboljša mlada biatlonka Urška Poje je kljub velikim obetom na festivalu evropske olimpijske mladine končala šele na 18. mestu, le malce višje najboljši biatlonec Luka Plahuta (16.). Še manj bleščeča je slika na odprtem evropskem prvenstvu do 26 let, ki je bilo v minulem tednu v Otepaeaeju v Estoniji. Mimogrede, kolajno jo znova ujela koroška Slovenka Dunja Zdouc.
