Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je prejšnji teden dobil državno sekretarko. Kot je pogosto opaziti pri kadrovanju DeSUS, tudi tu ni šlo brez ozkih strankarskih povezav. Marija Pukl, ki je bila do imenovanja na državnosekretarsko mesto upokojenka, je namreč svetnica DeSUS v Domžalah (na župansko mesto se ji ni uspelo povzpeti). Za stranko upokojencev je kandidirala na državnozborskih volitvah, na evropskih volitvah pa je bila celo druga na njihovi listi – takoj za Ivom Vajglom.
Žmavčevi predhodnici presenečeni
Očitno pa si Žmavc želi več najožjih pomočnikov. Vlada je namreč na isti seji, kot je imenovala Puklovo, sprejela spremembe odloka o organizaciji in delovnem področju urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po tem odloku ima lahko tamkajšnji minister brez listnice tudi »največ dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju urada in opravljata najzahtevnejše strokovne naloge na področjih, ki jih določi predstojnik«. Na uradu to določilo očitno po svoje razlagajo, saj navajajo, da je bil »pri sprejemu odloka o dveh namestnikih namen imenovati še enega namestnika poleg državnega sekretarja, vendar za strokovne funkcije«. A obeh mest ni mogoče vreči v isti koš. Državni sekretar je namreč funkcionar, namestnik pa je položajno uradniško delovno mesto in torej ni vezano na mandat funkcionarja. Koga si Žmavc želi na mestu, ki ga na uradu unikatno označujejo kot »namestnik za strokovne funkcije«, in za katera področja naj bi bil zadolžen, nam ni uspelo izvedeti.
Nad Žmavčevo potrebo po namestniku oziroma namestnikih sta presenečeni obe njegovi predhodnici na čelu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tina Komel nam je dejala, da ji je pri opravljanju funkcije pomagal državni sekretar, o kakšnih namestnikih pa ni nikoli razmišljala. Ljudmila Novak pa, da ministra lahko nadomešča državni sekretar in da ni prav nobene potrebe, da bi ta imel še nekakšnega »strokovnega namestnika«.
Na uradu je 17 zaposlenih
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Gorazd Perenič pa se sprašuje, ali je urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tako pomembna vladna služba, da poleg ministra brez resorja in državnega sekretarja potrebuje še enega ali celo dva namestnika. Kot opozarja, na resorjih, ki so res obsežni in zahtevni, na primer za izobraževanje in za zdravje, posamezni državni sekretar nosi odgovornost za velika sredstva in nekaj sto (ne)posredno zaposlenih. Naj ob tem spomnimo, da je na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu zaposlenih 17 oseb. Perenič še dodaja, da se s problemi, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu, ukvarjajo tudi drugi resorji, na primer zunanje ministrstvo in njegova diplomatsko-konzularna služba, ministrstvo za izobraževanje je zadolženo za potrjevanje izobrazbe, notranje ministrstvo za državljanstva... »Ob sprejemu omenjenega odloka se postavlja vprašanje, ali je za premierja Cerarja tematika Slovencev v zamejstvu in po svetu ena ključnih prioritet te vlade, čeprav tega ni nikjer javno obelodanil, ali vlada išče mesta za določene ljudi, ali pa rešuje problem ne dovolj kompetentnega ministra,« pravi Perenič. Kot je mogoče slišati v vladnih vrstah, pripomb Slovencev v zamejstvu in po svetu na delo ministra brez resorja Gorazda Žmavca namreč ne manjka.